Torek, 29. 10. 2024, 18.16
1 dan, 15 ur
Ali Kitajci čakajo na razpad Rusije?
Kitajska je ena od zaveznic Putinove Rusije. Toda ali Kitajci v resnici Rusijo podpirajo s figo v žepu in zgolj čakajo na to, da zaradi vojne v Ukrajini oslabljena Rusija razpade? Kitajska bi lahko v tem primeru dobila nazaj ozemlje, ki ga je izgubila v 19. stoletju.
Kitajska in Rusija v zgodovini nista bili vedno zaveznici. Prvič sta se znašli v sporu v drugi polovici 17. stoletja, ko se je Rusija ozemeljsko razširila do meja Kitajske. Prišlo je do vojne med Kitajci in Korejci ter ruskimi kozaki, v kateri so zmagali prvi. S tem so sporno ozemlje severno od reke Amur dobili Kitajci.
Kitajci izgubijo ozemlje severno od reke Amur
Toda v 19. stoletju se je razmerje moči med Rusijo in oslabljeno Kitajsko nagnilo v prid prve. Sporno ozemlje severno od reke Amur, vključno z območjem, kjer je zdaj mesto Vladivostok, so dobili Rusi.
Območje so poselili ukrajinski naseljenci (Ukrajina je bila takrat del carske Rusije), zato je tudi dobilo ime Zelena Ukrajina. Za Kitajsko je to ozemlje Zunanja Mandžurija.
Rusko-kitajski mejni spori
Rusija je leta 1914 tudi zasedla Tuvo, kitajsko ozemlje na vzhodu Zunanje Mongolije. Iz Tuve je tudi nekdanji ruski obrambni minister Sergej Šojgu. Rusija je bila tudi pokroviteljica Mongolije (nekdaj Zunanja Mongolija), ki se je leta 1911 osamosvojila od Pekinga.
Ali Ši Džinping podpira Putina zgolj zato, da bi vojna z Ukrajino čim dlje trajala, zaradi česar bo Rusija vse slabotnejša?
Do obmejnih sporov med Moskvo in Pekingom je prišlo tudi v 60. letih preteklega stoletja. Ta sovjetsko-kitajska trenja so bila razlog, da je v 70. letih prišlo do zbližanja med Kitajsko in ZDA. Toda zdaj so se geopolitične razmere spremenile – Peking in Moskva sta znova zaveznika. Pa sta res?
Razpad Ruske federacije?
Nemški politični analitik Andreas Umland v nemškem tedniku Focus piše o možnosti, da Kitajska v resnici čaka, da bo Rusija oziroma Ruska federacija po porazu v dolgotrajni vojni v Ukrajini tako oslabljena, da bo v celoti ali delno razpadla.
To je možen izid vojne, ki ga je znani ruski sodobni zgodovinar, profesor Aleksander Etkind, pred kratkim obravnaval kot možni prihodnji scenarij.
Kitajci podpirajo Ruse, da bi jih dolgotrajna vojna čim bolj oslabila?
Etkind primerja dejanja pozne Avstro-Ogrske z obnašanjem Rusije sto let pozneje. Leta 1914 je habsburška dvojna monarhija paradoksalno sprožila svetovno vojno, ki je leta 1918 pripeljala do propada avstro-ogrskega cesarstva.
Rusko mesto Vladivostok leži na območju, ki je nekdaj pripadalo Kitajski.
Podobno je leta 2014 Ruska federacija začela rusko-ukrajinsko vojno, ki bi lahko sčasoma privedla do njenega razpada. Kot piše Umland, nekateri opazovalci sumijo, da je ta scenarij eden od razlogov, zakaj Peking cinično podžiga rusko-ukrajinsko vojno s svojim okrepljenim gospodarskim sodelovanjem z Moskvo od leta 2022.
Vrnitev v 19. stoletju izgubljenega ozemlja?
Če bo Ruska federacija razpadla, se bo tudi odprlo vprašanje kitajsko-ruske meje in ozemlja severno od reke Amur, ki ga je Kitajska izgubila s sporazumi v letih 1858 in 1860.
Septembra letos je tudi novi predsednik Tajvana William Lai Kitajski, če jo res zanima vrnitev izgubljenega ozemlja, predlagal, naj rajši kot na Tajvan misli na povrnitev ozemlja, ki ga je izgubila na račun Rusije.