Sobota, 27. 9. 2025, 10.45
2 uri, 9 minut
Administracija Donalda Trumpa ni bila iskrena v jedrskih pogajanjih z Iranom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Pezeškian je bil tudi znova kritičen do Evrope in ZDA v luči odločitve Varnostnega sveta ZN, ki je v petek zavrnil predlog resolucije Kitajske in Rusije o odlogu ponovne uvedbe sankcij proti Iranu do 18. aprila 2026.
Administracija predsednika ZDA Donalda Trumpa ni bila iskrena v jedrskih pogajanjih z Iranom, je v petek ob robu zasedanja 80. Generalne skupščine ZN dejal iranski predsednik Masud Pezeškian. Varnostni svet ZN je v petek zavrnil predlog resolucije o odlogu ponovne uvedbe sankcij proti Iranu, ki bodo tako znova obveljale v nedeljo.
"Zid nezaupanja med nami in Američani je precej visok. Večkrat smo dosegli dogovore, vendar jih Američani nikoli niso jemali resno," je povedal Pezeškian. Ob tem je menil, da Izrael in ZDA skušajo s pritiskom strmoglaviti Islamsko republiko.
"Če bi bil cilj rešiti pomisleke glede jedrskega programa, bi to lahko zlahka storili," je dejal iranski predsednik in ponovno poudaril, da Iran nikoli ne bo razvijal jedrskega orožja.
Kritičen do Evrope in ZDA
Pezeškian je bil tudi znova kritičen do Evrope in ZDA v luči odločitve Varnostnega sveta ZN, ki je v petek zavrnil predlog resolucije Kitajske in Rusije o odlogu ponovne uvedbe sankcij proti Iranu do 18. aprila 2026.
Predstavnica ZDA se je po glasovanju zahvalila vsem državam, ki so glasovale proti, ter pozvala Rusijo in Kitajsko, naj raje pritisneta na Iran, da izpolni svoje obveznosti, vključno s sodelovanjem z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA).
IAEA je v petek po daljšem premoru, ki je sledil junijskim napadom ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte, v državi sicer ponovno začela izvajati inšpekcijski nadzor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iran se je ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN ta teden pogajal z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, vendar tri evropske države niso zaznale napredka, zato bodo sankcije ponovno obveljale v nedeljo, še navaja AFP.
Ukrepi med drugim zajemajo globalno prepoved sodelovanja s podjetji, osebami in organizacijami, ki so obtožene sodelovanja pri razvoju iranskega jedrskega programa. Vključujejo tudi embargo na konvencionalno orožje s prepovedjo prodaje ali prenosa orožja v Iran ter prepoved uvoza, izvoza ali transporta delov in tehnologij, povezanih z jedrskim in balističnim programom.
Sankcije proti Iranu, ki so bile uvedene od leta 2006 do leta 2010 zaradi jedrskega programa, so bile odpravljene po jedrskem sporazumu med Iranom in ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, vendar z možnostjo, da se avtomatično vrnejo, če Iran ne bo spoštoval določil.
Trump v drugem mandatu začel pogajanja z Iranom
Sporazum je praktično padel v vodo leta 2018, ko je predsednik ZDA Donald Trump svojo državo enostransko umaknil iz njega in ponovno začel uvajati sankcije. Vlada predsednika Joeja Bidna ZDA ni vrnila k sporazumu. Trump je nato v drugem mandatu začel pogajanja z Iranom, ameriška in izraelska vojska pa sta medtem junija napadli Iran in iranske jedrske objekte.
Iran medtem vztraja, da bi morali rešitve doseči s pogajanji in ne s prisilo, nikakor pa se ne namerava odpovedati svojemu jedrskemu programu, ki ga opisuje kot miroljubnega.
Številne države, vključno z Rusijo in Kitajsko, so sicer dosedanje sankcije Zahoda ignorirale in še naprej trgovale z Iranom. Rusija je že napovedala, da ponovne uvedbe sankcij ne namerava upoštevati, odziv Kitajske pa za zdaj še ni jasen.
