25. teden: Grčija je izbrala evropsko pot

Potem, ko na parlamentarnih volitvah 6. maja nobena od grških političnih strank ni dobila potrebne večine in ko so vsi poskusi sestavljanja koalicije propadli, so se Grki ponovno podali na volitve. Mnogi so mnenja, da gre za najpomembnejše volitve po drugi svetovni vojni, saj da so Grki na njih določili svojo evropsko usodo. Delni izidi volitev sicer kažejo, da so večino dobile proevropsko usmerjene stranke. V vodstvu je konservativna Nova demokracija z 29,5 odstotka glasov, ki naj bi imela skupaj s socialisti dovolj glasov za oblikovanje vlade.

Evropa se je sicer pred volitvami začela pripravljati na morebiten izstop Grčije iz območja evra. To je potrdila tudi Evropska komisija, ki sicer trdi, da sama pri tem nudi le pravno svetovanje.

Nihče pravzaprav ne ve, kam drvi Evropa. Pred tednom dni je namreč za finančno pomoč zaprosila tudi Španija, številni pa menijo, da je zdaj na vrsti Italija. A italijanski predsednik vlade Mario Monti je vsa namigovanja zavrnil, italijanski parlament pa je ravno v teh dneh sprejel vrsto ukrepov za spodbujanje rasti, ki so težki kar 80 milijard evrov.

Evropo pa je te dni obiskala vodja mjanmarske opozicije Aung San Suu Kyi, ki je v Oslu z 21-letno zamudo sprejela Nobelovo nagrado za mir. Ob tem je dejala, da ji je Nobelova nagrada leta 1991 znova vlila pogum in jo postavila na noge, ter jo potolažila, da bo svet vztrajal pri zahtevah po demokraciji v njeni deželi. Nedaleč od Evrope pa se odvija popolnoma drugačna zgodba. Aprila je v Siriji začel veljati dogovor o prekinitvi nasilja, a vladna in opozicijska stran dogovora ne spoštujeta. Prav zaradi tega in zaradi vse večje nevarnosti v državi, so se Združeni narodi odločili, da prekinejo opazovalno misijo v tej nemirni državi. Voditelji držav zavračajo vojaško posredovanje v Siriji, pa vendar ima to v zadnjem času v nekaterih krogih vse več podpore.