Sreda, 29. 1. 2025, 13.22
1 dan, 7 ur
Desetletni deček v Nemčiji umrl za davico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Nemški inštitut za javno zdravje je leta 2023 poročal o eni smrti zaradi kožne davice pri odraslem, lani pa o eni smrti zaradi respiratorne davice.
Nemški mediji poročajo o smrti desetletnega dečka, ki je kljub večmesečnemu zdravljenju umrl za davico. Po navedbah pristojnih zdravstvenih oblasti deček iz Brandenburga proti davici ni bil cepljen. Kasneje so primer davice ugotovili še pri enem človeku v dečkovem ožjem družinskem krogu, ki pa je bil cepljen in prebolel blago obliko bolezni. Zadnji primer smrti zaradi davice so v Nemčiji zabeležili leta 1997.
Desetletnika so septembra lani zaradi akutnega vnetja mandljev sprejeli na pediatrično kliniko v Potsdamu. Kasneje so potrdili, da je zbolel za davico, in ga premestili na kliniko v Berlinu, kjer so ga priključili na respirator.
Davica velja za eno najnevarnejših nalezljivih bolezni. Dva do pet dni po okužbi se pojavijo simptomi vnetja, kot so vneto grlo, težave pri požiranju, hripavost, otekanje vratnih bezgavk in visoka vročina, nato pa na neki točki zaradi zadušitve ne moreš več dihati.
Smrtni primeri davice so v zahodnem svetu sicer redki. Bernhard Kosak, vodja pediatrične urgentne medicine na kliniki West Brandenburg, je lani v intervjuju za časnik Märkische Allgemeine opozoril na nevarnosti necepljenosti. Izpostavil je, da veliko ljudi zmotno verjame, da lahko sodobna medicina v celoti ozdravi bolezni, ki jih preprečimo s cepljenjem. Okužbe, kot so meningokokna bolezen, pnevmokokna bolezen, ošpice, mumps, rdečke, davica in tetanus, imajo pogosto omejene možnosti zdravljenja in prinašajo tveganje za resne zaplete, je dodal.
V Sloveniji smo zadnji primer davice zabeležili leta 1967, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
