Spotkast
Četrtek, 5. 12. 2024, 22.01
5 dni, 17 ur
Spotkast z Evo Cimbola
Mirko Klobučar: nekdanji specialec, ki zdaj skrbi za duhovno oskrbo policistov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,53
Mirko Klobučar je stalni diakon, bil je v specialni enoti vojske, zdaj pa kot višji samostojni policijski inšpektor skrbi za duhovno oskrbo zaposlenih v policiji. Bil je poročen in ima dve hčerki. Za seboj ima zelo zanimivo življenjsko zgodbo in o njej je spregovoril v tokratni epizodi Spotkasta z Evo.
Danes višji samostojni policijski inšpektor, nekoč specialec v vojski ima za sabo zelo razgibano in zanimivo življenjsko zgodbo. Že kot najstnik je izstopal in iskal smisel življenja. "Kaj je smisel? Je smisel to, da končaš osnovno, srednjo šolo, se poročiš, dobiš otroke, greš v pokoj in umreš? Ali je to to, ali je kaj več?" Na takšna in podobna vprašanja si Mirko dolgo časa ni znal odgovoriti.
Izključitev iz šole in klofuta realnosti
V srednji šoli je imel veliko težav sam s sabo, z okolico in lahko bi rekli, da je bil uporniški najstnik. Na prvo uro je vedno zamujal, imel je dolge lase, strgane kavbojke z napisom "hinavci" in tudi s svojim vedenjem je prepogosto zahajal v težave. Zaradi vsega so ga izključili iz šole in kmalu je Mirko, kot opisuje v Spotkastu, prejel klofuto realnosti.
"Ko sem se prijavljal na zavod za zaposlovanje, se spomnim, da sem moral napisati, kakšno izobrazbo imam, in takrat me je zadelo, ko sem si priznal, da imam narejeno samo osnovno šolo." Spominja se, kako ga je bilo takrat sram, kako mu je bilo nerodno pred samim seboj, in zato je potem šolanje tudi dokončal.
"Vsaka zgodba je zanimiva, sploh za tistega, ki jo živi. Ker je pomembna," pravi Mirko Klobučar.
Tudi zaradi pomanjkanja doživljanja topline in ljubezni v družini se je kasneje vpisal na študij socialnega dela, ker si je sam želel, da bi nekoč znal drugače. "Pri nas doma si nismo izkazovali ljubezni, se objemali in podobno, ker pač nista bila tako vzgojena. Jaz sem to zelo pogrešal in sem zato želel stvari delati drugače."
"Posameznik mora iz otroške vere prerasti v zrelo vero"
Mirko prihaja iz tradicionalne verske družine in za svoja starša pravi, da imata življenjsko vero. "Teološko vam veliko ne bosta znala odgovoriti, ampak se v življenju vedno obračata na Boga in živita s tem." Tudi sam je bil vzgojen v tem duhu, a kot pravi, mora potem vsak posameznik iz tiste otroške vere prerasti v zrelo vero in tukaj imajo mnogi po njegovem mnenju težavo, ko po zakramentu sv. birme ne nadaljujejo s svojo odraslo vero, vedno manjkrat pridejo v cerkev, dokler nanjo skoraj ne pozabijo.
Njemu so se vedno pogosteje porajala vprašanja glede vere, glede Svetega pisma in na vsa ta vprašanja je želel dobiti odgovore. Nekoč si je napisal štiri strani vprašanj in jih pokazal duhovniku, ta pa mu je odvrnil, da sam nikoli ni imel takšnih vprašanj. In zato je Mirku zdaj tako pomembno, da lahko pomaga vsem, ki imajo podobna vprašanja.
Mirko Klobučar je stalni diakon, bil je v specialni enoti vojske, zdaj pa kot višji samostojni policijski inšpektor skrbi za duhovno oskrbo zaposlenih v policiji.
V vsaki stvari in izkušnji je iskal Boga
Mislil je, da bo Boga našel med študijem, pa se to ni zgodilo. In ker mu to ni bilo dovolj, je razmišljal, da mora poiskati nek ekstrem. Odločil se je za vojsko. "Se pravi bližina smrti. Pri 19 letih sem takrat razmišljal tako, verjetno bi danes drugače, ampak ko pogledam za nazaj, sem tudi takrat iskal Boga, bral sem Sveto pismo in že zelo hitro sem ugotovil, da sem drugačen od drugih. Mene ni zanimalo orožje, morda bolj taktika in strategija, orožje ne. V specialni enoti doživiš stvari, ki jih drugje ne, povežeš se med seboj in ustvariš vezi."
Priznava pa, da lahko nastane šok, ko vojak ob vrnitvi iz kriznih območij ali vojaških spopadov (tu misli predvsem na tuje vojske), ne dobi službe, ker naj ne bi bil sposoben. In tukaj lahko nastane kriza pri tistih, ki se vrnejo z misij. In ta posttravmatski sindrom ni vedno nujno pogojen z grozotami tam, ampak z iskanjem identitete. In s tem se je ukvarjal tudi Mirko in se spraševal, kdo je v resnici. Je specialec, je vojak. Socialni delavec ali stalni diakon v Cerkvi. "Vse dokler si nisem prišel na jasno, da je moja osebna identiteta v Jezusu Kristusu, vse drugo pa je življenje znotraj te identitete oziroma je poslanstvo, kako živeti to identiteto."
"Ko pogledam za nazaj, sem tudi takrat iskal Boga, bral sem Sveto pismo in že zelo hitro sem ugotovil, da sem drugačen od drugih," je o svojem življenju v vojski povedal Klobučar.
Kot partner je pogorel: To je bila zame katastrofa
Mirko pa v Spotkastu ni opisoval samo svoje povezanosti z vero, temveč je spregovoril tudi o svojem zakonu in svojih dveh hčerkah. Predvsem je opisal, kako je trpel, ko mu je zakon razpadel, priznal je, da je kot partner padel in da je bil to zanj največji poraz.
"Hodiš na srečanja za pare v župnijo, sam kot stalni diakon nagovarjaš ljudi z nauki, kako naj bi bilo v zakonu, sam pa pogoriš. To je bila zame katastrofa. Zato sem šel k župniku in mu povedal, da ne zmorem več pridigati ljudem o pomembnosti poroke in ljubezni, če se mi to dogaja. In takrat sem se umaknil iz župnije."
Ob tem se spominja tudi vseh tistih, ki so ga po ločitvi komaj pozdravili, spet drugi pa vprašali, kako je. V Spotkastu boste lahko slišali tudi, kako grozno boleča je bila zanj ločitev, kako je takrat razmišljal tudi samo o tem, da mora preživeti naslednji dan.
Mirko Klobučar svoje delo v policiji dojema kot poslanstvo.
Duhovna oskrba ni enako kot psihološka pomoč zaposlenim v policiji
Mirko danes znotraj Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji skupaj s sodelavci Jonom Janezom Venetom, stiškim patrom, z evangeličanskim duhovnikom Aleksandrom Ernišo in z Matjažem Krambergerjem skrbi skrbi za duhovno oskrbo v policiji. Še vedno tudi diakonira ob različnih priložnostih ter blagoslavlja ljudi in predmete.
Policijsko delo je naporno, stresno z vidika dela, pa tudi za družino in partnerje ob njih. Izmenski turnus, nočno delo, negativni dogodki, ki jih doživijo v službenem času, grozote prometnih in drugih nesreč so le nekatere od stvari, ki lahko zaposlenim na policiji puščajo posledice. O tem, na kakšne načine vse Mirko pomaga policistom, da povedo, kaj jih bremeni, da mu zaupajo svoje stiske, težave in razmišljanja, ter predvsem kako je duhovna oskrba v policiji sploh videti, pa v tokratnem Spotkastu z Evo.
