Zver: Sem edini kandidat s konceptom in vizijo za razvoj Slovenije

Predsedniški kandidat Milan Zver je na državni volilni komisiji vložil kandidaturo za predsednika republike s podpisi podpore poslank in poslancev. Predsednik republike in za zdaj edini uradni predsedniški kandidat Danilo Türk je tako dobil prvega uradnega protikandidata. "Sem zelo počaščen, da me je podprlo 30 poslancev SDS in NSi. To je ena tretjina parlamenta, kar je lep dosežek. Začenjamo finiš v predsedniško tekmo, v katero vabim vse državljanke in državljane, da se mi pridružijo do končne zmage na Martinovo nedeljo. Sem optimist, predvsem zato, ker imam program in vizijo, ki jo lahko ponudim volivkam in volivcem. To vsebinsko plat pogrešam pri konkurentih. Več ali manj še noben ni predstavil svojega programa. Jaz sem ga predstavil v soboto v Mariboru in čakam, da to storijo tudi drugi," je poudaril Zver. Zver je zato prepričan, da je njegova primerjalna prednost z drugi kandidati prav ta, da ima edini koncept, vizijo in program za razvoj Slovenije. Zatrdil je, da njegov program temelji na politični stabilnosti, ki jo je po njegovem treba zagotoviti v Sloveniji, saj je to "pogoj za vse drugo". Druga točka njegovega programa je gospodarska konsolidacija, tretji del pa je domovinski oziroma kulturni, ker "brez tega Slovenija ne bo mogla obstati kot suverena država". Glede varčevanja v javnem sektorju pa je dejal: 2Želel bi si, da bi javni sektor razumel situacijo, kot jo razume v nekaterih skandinavskih državah. Država mora postati bolj vitka, kar pomeni, da je manj denarja za javni sektor. Če ni denarja, ga ne moreš vzeti. Lahko ga vzameš s prezadolževanjem, ampak kupček je kupček in če tega kupčka ni, ga ne moreš deliti. Javni sektor bo moral deliti bremena izhoda iz krize z realnim sektorjem".

Pojasnil je, da pričakuje do 11. novembra, ko bodo potekale volitve, intenzivno kampanjo, v kateri bodo poskušali še bolj kot do zdaj priti v stik z volilnim telesom. "Že predkampanja je bila dokaj intenzivna. Obiskali smo dobršen del države, pri čemer smo spoznali, da Slovenija ni majhna in da je zelo raznolika. Ostalo nam je dovolj energije za ta finiš, da prepričamo še preostali del volilnega telesa in da dobimo odličen rezultat v prvem krogu," je izpostavil.

Kandidaturo naj bi v kratkem vložil tudi Borut Pahor. Sicer pa so boj za predsedniški stolček napovedali še Monika Malešič, Fani Eršte, Ladislav Troha, Artur Štern, Milan Robič, Miran Šic, Martina Valenčič, Veronika Juvan, Dušan Egidij Kubota in Miro Žitko. Čas za vložitev kandidatur se izteče 17. oktobra.

Čeprav napovedani kandidati že intenzivno nagovarjajo volivce, pa bo uradna volilna kampanja stekla v petek. Trajala bo vse do 9. novembra, ko bo nastopil volilni molk. Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje najmanj deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev.

Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo politične stranke, mora biti predlog kandidature podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali z najmanj 3000 podpisi volilnih upravičencev.

Državna volilna komisija nato preizkusi zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati. Ti lahko svoje soglasje še vedno umaknejo, in sicer najpozneje do 22. oktobra. Volilna komisija bo nato določila seznam kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in imeni predlagateljev, seznam kandidatur pa objavila najpozneje 26. oktobra.