Petek, 4. 11. 2022, 22.01
2 leti
Županske volitve: kje bo najbolj napeto in kdo ima zmago že zagotovljeno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,14
79
V prestolnici se za županski stolček, poleg aktualnega župana Zorana Jankovića, poteguje še osem kandidatk in kandidatov.
Med mestnimi občinami je očitno najbolj zaželen županski stolček v Mariboru, kjer bodo volivci izbirali med največ, kar 15 kandidati. Nekoliko manj izbire bodo imeli v Piranu, kjer se za županski stolček poteguje 13 kandidatov, v prestolnici pa ima zdajšnji župan Zoran Janković osem izzivalcev. V Slovenj Gradcu ljudje ne bodo imeli izbire, saj je kandidaturo vložil le aktualni župan. Podobno bo v kar četrtini slovenskih občin, kjer je zmaga kandidatov že zagotovljena.
Manj kot trije tedni nas ločijo od prvega kroga lokalnih volitev, ki bo 20. novembra, drugi krog volitev županov, kjer bo to potrebno, pa bo 4. decembra.
Če v kar 48 občinah volivci izbire ne bodo imeli in je rezultat že vnaprej znan, bo tekma precej bolj napeta v Mariboru in Ljubljani. V Mariboru tako kot pred štirimi leti kandidira največ, kar 15 županskih kandidatov, 13 se jih za županski stolček bojuje v Mariboru, devet v Ljubljani.
V kateri občini kandidira posamezna županska kandidatka oziroma kandidat, si lahko ogledate v spodnji grafiki.
Najbolj zaželen županski stolček v Sloveniji
Mariborska občina ima na letošnjih lokalnih volitvah, ki bodo 20. novembra, največ županskih kandidatov. Aktualnemu županu Saši Arsenoviču, ki se poteguje za drugi mandat, bodo načrte poskušali prekrižati:
- kandidat stranke Gibanje Svoboda Vojko Flis, nekdanji direktor UKC Maribor,
- nekdanji mariborski župan Franc Kangler,
- poslanec stranke SDS Dejan Kaloh,
- kandidat Levice Vladimir Šega,
- kandidat NSi Bernard Memon,
- kandidat SD Boštjan Klun,
- nekdanja poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik,
- kandidat Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar,
- kandidat Liste mladih - Povezujemo Matic Matjašič.
- kandidat SLS in Naše dežele Miha Recek,
- kandidatka Piratske stranke Nina Beyokol,
- kandidat Stranke slovenskega naroda Franc Jesenek,
- kandidat Aleksander Kamenik,
- svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič.
Aktualni župan Maribora Saša Arsenovič se je aprila letos znašel v središču pozornosti, ko je pri teniških igriščih v Mariboru za vrat zgrabil mladoletnika in mu povzročil poškodbe. Njegovo dejanje so številni obsodili, Arsenovič se je sicer opravičil, a dejal, da ne namerava odstopiti s položaja župana. Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je ovadbo zoper Arsenoviča zaradi incidenta z mladoletnikom zavrglo. Tožilstvo mu je naložilo nalogo, ki pa javnosti ni znana. Ali bo nedavna afera vplivala na njegovo priljubljenost, bo znano kmalu.
Se je pa tudi Franc Kangler, državni svetnik in nekdanji državni sekretar v Janševi vladi, odločil za vrnitev na občinski parket. Svojo kandidaturo je vložil tik pred iztekom roka, zato se je do zadnjega ugibalo, ali se bo že petič poskušal zavihteti na županski stolček. Kangler je Maribor vodil med letoma 2006 in 2012, takrat pa so ga s položaja župana odnesli množični protesti. Kandidiral je še leta 2014, ko ga je premagal Andrej Fištravec, štiri leta pozneje pa je v drugem krogu izgubil proti Arsenoviču.
Med imeni, ki izstopajo na mariborskem seznamu kandidatov, je tudi Vojko Flis, zdravnik in nekdanji direktor UKC Maribor, ta se je o županski kandidaturi najprej pogovarjal s stranko SD, nato pa se je odločil, da bo kandidiral s podporo največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda. Se Flis ali kdo drug lahko vmeša v boj med Arsenovičem in Kanglerjem ali pa se bo ponovila zgodba izpred štirih let, ko sta se v drugem krogu pomerila omenjena kandidata?
Peti Jankovićev mandat ali nov veter v prestolnici
Nekoliko manj izbire bo v prestolnici, kjer bo županu Zoranu Jankoviću, ki se poteguje za svoj peti mandat, nasproti stalo osem protikandidatov:
- kandidat stranke SDS Igor Horvat,
- kandidatka stranke Levica Nataša Sukič,
- kandidat stranke NSi Mojca Sojar,
- kandidat Stranke Zeleni Slovenije in Konkretno Tomaž Ogrin,
- kandidatka strank SLS in Naša dežela Tina Bregant, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje v času Janševe vlade,
- kandidatka stranke Vesna Jasminka Dedić,
- kandidat Piratske stranke Jasmin Feratović,
- kandidat stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc, sicer pobudnik razpisa zakonodajnega referenduma o spremembah družinskega zakonika.
Zoran Janković je s podpisi občanov vložil kandidaturo za svoj peti mandat na čelu Ljubljane, ki jo vodi od leta 2006. Čas Jankovićevega županovanja so zaznamovale številne afere. Spomnimo, da je sodišče v zadnjih letih podjetjem v lasti družine Janković, Electi Inženiringu, Electi Naložbam in Electi Holdingu, odpisalo skoraj 29 milijonov evrov dolga. Janković je moral znova na sodišče zaradi domnevne zlorabe položaja in goljufije v škodo EU, decembra lani so pri družini Janković opravili hišne preiskave zaradi suma zlorabe položaja in pranja denarja s področja gospodarske kriminalitete. Že več let prah v javnosti dviguje tudi afera Jankovićeva farmacevtka, ki še ni dobila epiloga. Nobena afera pa ga ni odnesla z županskega stolčka, zmajala njegovega ugleda in priljubljenosti. Da je za prestolnico v 16 letih županovanja naredil veliko, mu priznavajo tudi nekateri njegovi nasprotniki.
Seznam županskih kandidatov sicer razkriva še kar nekaj imen, ki so se znašla v navzkrižju z zakonom. Eden od takih je kandidat za župana Velenja Milan Medved, ki je bil zaradi oškodovanja Premogovnika Velenje, katerega direktor je bil med letoma 2007 in 2014, pravnomočno obsojen. Zaradi spornega posla z velenjsko občino bi moral plačati 130 tisoč evrov odškodnine, a se je plačilu izognil.
V Radencih znova kandidira aktualni župan Roman Leljak, sicer kontroverzni raziskovalec povojnih pobojev. Leljak se je znašel v velikih finančnih težavah, njegovi dolgovi pa so leta 2018 znašali osem milijonov evrov. Denar dolguje 500 upnikom, ki na poplačilo čakajo že od sredine devetdesetih let, med njimi pa je tudi občina, ki jo bo, če mu znova uspe zmagati, vodil prihodnja štiri leta.
Pred štirimi leti v Kopru tesen izid. Bo letos drugače?
Zanimivo bo tudi v Kopru, kjer znova kandidira aktualni župan Aleš Bržan, ta je pred štirimi leti z županskega stolčka z le 17 glasovi razlike izrinil dolgoletnega župana Borisa Popoviča. Ta kandidira s podporo svoje stranke Koper je naš (KJN), Brežana pa podpira največja parlamentarna stranka Gibanje Svoboda.
V boj so se vmešali še:
- kandidatka SD Jadranka Šturm Kocjan,
- kandidat Levice Alan Medveš,
- Peter Bolčič (Zaupanje).
Popovič si želi nazaj na prestolBoris Popovič je koprsko občino vodil 16 let, potem pa ga je na volitvah leta 2018 za le 17 glasov prehitel zdajšnji župan Aleš Bržan. Popovičevo županovanje so zaznamovale številne afere in kazenske ovadbe. Leta 2003 je bil 28 dni v priporu, zaradi nezakonitosti pripora je pozneje dobil odškodnino. Obsojen je bil zaradi žaljivih izjav, s katerimi je posegel v zasebnost novinarke TV Slovenija Eugenije Carl, zaradi opravljanja in razžalitve novinarke Primorskih novic Petre Vidrih pa ga je sodišče obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni z enoletno preizkusno dobo. Nekdanjega generalnega direktorja policije Marka Pogorevca je Popovič označil za bandita in največjega negativca v državi, zaradi česar se je znova znašel na sodišču. Na zatožni klopi se je znašel zaradi davčne zatajitve, med odmevnejše afere pa sodi še razveljavljen razpis za komunalno infrastrukturo in nogometna afera. Podobna zgodba kot pri Jankoviću se ponovi tudi pri Popoviču. Večkrat je že dokazal, da je kljub aferam med Koprčani še vedno priljubljen. K temu pripomorejo tudi projekti, ki jih je izpeljal v času županovanja.
V kar 48 občinah volivci brez izbire
Če bo v nekaterih občinah pomemben vsak glas, pa v 48 slovenskih občinah volivci ne bodo imeli izbire, saj bo na seznamu le eno ime.
Brez tekmecev bodo na volitvah med drugim župani Benedikta Milan Repič (SLS), Cerkvenjaka Marjan Žmavc (skupina volivcev), Dupleka Mitja Horvat (skupina volivcev), Kungote Tamara Šnofl (skupina volivcev), Pesnice Gregor Žmak (skupina volivcev), Lovrenca na Pohorju Marko Rakovnik (skupina volivcev), Selnice ob Dravi Vlasta Krmelj (SDS), Starš Stanislav Greifoner (skupina volivcev), Svetega Andraža v Slovenskih goricah Darja Vudler Berlak (Neodvisna lista skupaj za ljudi) in Svetega Jurija v Slovenskih goricah Peter Škrlec (SDS). Večina jih je županski položaj zasedla pred štirimi leti.
Med tistimi, ki zagotovo ostajajo na položaju še prihodnja štiri leta, sta tudi "dolgoprogaša" Janez Kramberger (skupina volivcev), ki Občino Lenart vodi od leta 2006, in Branko Ledinek (SLS), ki je župan Občine Rače - Fram od leta 1997.
Županski rekorderji v lovu na osmi mandat
Absolutni rekorderji, ki se potegujejo za že osmi županski mandat, so Franc Mužič iz Občine Brda, Branko Kidrič v Rogaški Slatini, Franc Šlihthuber v Občini Gornji Petrovci, Franc Čebulj v Občini Cerklje na Gorenjskem, Matjaž Švagan v Občini Zagorje ob Savi in Martin Mikolič v Občini Rogatec.
Iz poslanskih klopi na županski stolček?
Med vidnejšimi poslanci, ki so se odločili za kandidaturo na županskih volitvah, sta Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, ki kandidira v Občini Šentjur, in poslanec SDS Dejan Kaloh, ki se poteguje za mesto župana v Mariboru.
Medtem se aktualni župan Kočevja Vladimir Prebilič ob neuspelem poskusu na predsedniških volitvah vrača na občinski teren. Še v času predsedniške kampanje je oddal kandidaturo za župana in se v Kočevju poteguje za svoj četrti mandat.
79