Janez Janša
Sreda, 26. 2. 2025, 6.56
8 ur, 26 minut
Zorko: SDS želi z interpelacijo vlade pritegniti pozornost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,34
Predsednik SDS Janez Janša mora absolutno delati na tem, da utrjuje volilno bazo, ki se je na nek način ravno zaradi Logarja prvič začela krhati, je dejal direktor podjetja za raziskovanje trga in javnega mnenja Valicon Andraž Zorko.
Interpelacije o delu vlade, ki jo v torek vložila SDS, ne gre razumeti kakorkoli drugače, kot da je način za pritegovanje pozornosti, meni direktor podjetja za raziskovanje trga in javnega mnenja Valicon Andraž Zorko. Ob tem izpostavlja, da bo razprava o pokojninah zanimala izjemno pomembno volilno bazo, to so upokojenci, je ocenil za STA.
Nesmiselno se namreč zdi, da "stranka, ki tako rekoč na dnevni bazi ne le manipulira z dejstvi, ampak jih tudi potvarja na družbenih omrežjih", zaradi ene izjave, za katero se predsednik vlade Robert Golob ni opravičil, vloži kar interpelacijo proti vladi. SDS namreč premierju očita laži in manipulacije v zvezi s pokojninsko reformo druge vlade Janeza Janše.
Interpelacija vlade je precej resen instrument, ki ga lahko opozicija uporabi, če meni, da vlada ne dela dobro. Opozicija ga je uporabila že pred skoraj dvema letoma, vendar brez sklepa, kaj šele konstruktivne nezaupnice vladi. "Kot kaže, utegne biti zdaj spet tako, kar pomeni, da ne počnejo drugega, kot da pričakujejo razpravo in medijsko pozornost," je dejal Zorko.
Na račun Demokratov izgubili nekaj odstotnih točk
Stranka SDS, ki je interpelacijo pripravila, je po besedah analitika trenutno nekoliko na udaru, saj so po ustanovitvi Demokratov, stranke poslanca Anžeta Logarja, v javnomnenjskih anketah izgubili nekaj odstotnih točk. "To ni nepomembno," opozarja.
Logar bi namreč lahko prevzel primat na desni sredini, še posebej če bi se povezal s preostalimi centri moči na tem polu, denimo NSi, SLS in drugimi manjšimi strankami. Predsednik SDS Janez Janša mora absolutno delati na tem, da utrjuje volilno bazo, ki se je na nek način ravno zaradi Logarja prvič začela krhati, je dejal Zorko. "Mislim, da ne gre za nič drugega kot za branjenje 'okopov', tudi upokojencev, ki to stranko že tako ali tako podpirajo," je komentiral Zorko.
Velika moč upokojencev
Ravno upokojenci sicer predstavljajo relativno večino na volišču in so volivci z daleč najvišjo stopnjo volilne udeležbe, zato so zanimivi za vse stranke. To je na nek način račun brez krčmarja, je dejal Zorko, saj je prehajanj iz levega v desni tabor in obratno malo, še posebej med najstarejšimi volivci.
Upokojenci se ne razlikujejo bistveno od preostalega dela populacije, kar pomeni, da so med njimi tako levi kot desni, je pa dejstvo, da je razmerje med starejšimi bolj usmerjeno v levo kot v desno. "Gre namreč za ljudi, ki se še spomnijo prejšnjih časov," je dejal Zorko. To je tako imenovana "babyboom" generacija, za katero je značilno precej višje nasprotovanje Cerkvi, zavračanje domobranstva in ideologije desnice nasploh ter branjenje pravic, ki so bile osvojene v času socializma, denimo pravice do splava.
To volilno telo je tako bolj pomembno za stranke levo od sredine kot desno. Ravno ti volivci, ki volijo stranke levo od sredine, pa niso zvesti eni sami stranki, niti ne dvema, ampak se ponavadi premestijo k tako imenovanim strankam novih obrazov.
Med upokojenci je po zatonu stranke DeSUS, ki je združevala tako leve kot desne volivce, vendarle še nekaj prostora za pridobivanje glasov. Tudi zato lahko Pavel Rupar v anketah z Glasom upokojencev, "podružnico SDS", našteje nekaj odstotkov, je navedel Zorko. Upokojenci levo od sredine pa se lahko premaknejo k potencialni novi stranki oziroma h Gibanju Svoboda. To je stranka, ki tudi predstavlja nasledstvo Stranke Alenke Bratušek, ki je bila pri zavzemanju za pravice upokojencev zelo aktivna, pa tudi LMŠ in SMC, je izpostavil.
