Ponedeljek, 8. 10. 2018, 16.27
6 let, 2 meseca
Že v vsaki tretji družini je nekdo s težavami v duševnem zdravju
Strokovnjaki s področja duševnega zdravja si prizadevajo, da bi bilo znanja o motnjah razpoloženja več, saj se število duševnih motenj v primerjavi z drugimi boleznimi povečuje hitreje. Seznaniti prebivalstvo, kako se soočiti z motnjami razpoloženja in kako jih obvladati, je tudi cilj programa OMRA, so povedali na današnji predstavitvi programa pred svetovnim dnevom duševnega zdravja.
Število duševnih motenj se v primerjavi z drugimi boleznimi povečuje hitreje in že vsaka tretja družina ima člana s težavami v duševnem zdravju, je dejala vodja in izvajalka programa OMRA Lilijana Šprah z Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Motnje razpoloženja, kot so depresija, anksiozne motnje in bipolarna motnja razpoloženja, so veliko bolj pogoste, kot si predstavljamo in o njih govorimo, je opozorila. Vložek v duševno zdravje pa se večkratno povrne. Stroškovna učinkovitost po njenih besedah v povprečju znaša 1:12,5.
Če dobro veste, kaj je duševno zdravje, pravočasno prepoznate težave
S programom OMRA želijo znanje na področju duševnega zdravja približati ravni znanja, ki ga imajo ljudje denimo o sladkorni bolezni. Le tisti, ki so dobro obveščeni o tem, kaj je duševno zdravje, lahko pravočasno prepoznajo težave in ustrezno ukrepajo, opozarjajo avtorji programa. Ta bo v okviru spletne strani in izobraževanj ponudil odgovore na različne izzive na področju razpoloženjskih motenj.
Tako denimo odgovarja na vprašanja, kako hitreje prepoznati težave in poiskati primerno zdravljenje, kako obvladati dejavnike tveganja in krepiti varovalne dejavnike, zakaj je pomembno zniževanje stigme, kako hitreje do rešitve in kako doseči realnejša pričakovanja glede učinkov zdravljenja.
Mojca Zvezdana Dernovšek veliko pričakuje tudi od nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, v okviru katerega bodo z novim letom začeli delovati centri za duševno zdravje. Od druge polovice oktobra bodo organizirali tudi delavnice. Še zlasti se bodo osredotočili na severovzhodno Slovenijo, je dejala Šprahova.
"Pomembno je, da ljudje prepoznajo, kdaj so čustva problem sama po sebi in kdaj začnejo biti moteča," je opozorila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek, ki prav tako sodeluje v programu. Želijo doseči, da bi ljudje potrkali na prava vrata. Znanje je po njenih besedah pomembno, da jih ne bo sram iskati pomoči in tako še povečati svoje stiske.
V Sloveniji primanjkuje okoli 25 psihiatrov in približno 40 pedopsihiatrov
Dernovškova veliko pričakuje tudi od nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, v okviru katerega bodo z novim letom začeli delovati centri za duševno zdravje. Na tak način se bo po njenih besedah postopoma izničila čakalna doba denimo za prvi pregled.
Kot je dejala, v državi primanjkuje 25 psihiatrov in približno 40 pedopsihiatrov. Pedopsihiatrija je po njenih besedah podhranjena povsod po svetu. "Na otroke se je pozabilo," je poudarila.
V okviru programa OMRA bodo v sredo, na svetovni dan duševnega zdravja, v Ljubljani pripravili več predavanj in brezplačnih delavnic.