Petek, 5. 11. 2010, 8.44
8 let, 8 mesecev
Zdravilna moč branja ali Ko besede zdravijo
Tovrstno svetovanje poteka pri krožkih, delu z nadarjenimi otroci, urah slovenskega jezika in tudi drugih jezikov ter pri razrednih urah. V skupini je do dvanajst otrok, kadar se srečujejo enkrat tedensko, nekaj ur pa se izvaja s celim razredom. Kot pravi Sabina Burkeljca na njenem krožku eno knjigo predelujejo celo leto in dobesedno "dihamo s knjižnimi junaki." Letos obravnavajo knjigo Berenikini kodri avtorice Aksinje Kermauner, ki govori o slepoti.
"Učence v manjših skupinah vodi učitelj, knjižničar ali svetovalni delavec, ki osvetljuje določene stvari iz literature in pomaga učencem do spoznanja različnih življenjskih situacij književnih oseb." Po besedah Burkeljčeve izbirajo literaturo z umetniško vrednostjo, ki na bralca učinkuje dolgoročno in kompleksno.
Sabina Burkeljca poudarja, da že vsakršno ukvarjanje s kakovostnim branjem, kjer tečejo vsi štirje vidiki procesa biblioterapije, kjer sodeluje mentor/svetovalec in so otroci varni v skupini, deluje biblioterapevtsko. "Branje vsakršne kakovostne literature (z umetniško vrednostjo) pa je že brez bibliosvetovalca za bralca terapevtsko."
Psiholog Perko deli biblioterapijo na dva dela: a) branje in študij strokovnih knjig s področja filozofije, psihologije in sociologije, ki imajo poseben psihoterapevtski naboj in b) branje leposlovja. Perkovi pacienti morajo vsak mesec prebrati dve knjigi.
"Morda je vzrok za odsotnost biblioterapije v Sloveniji pomanjkanje strokovne literature, ki bi dala neke strokovne temelje za delovanje v praksi," meni Burkeljčeva, ki se z biblioterapijo načrtno in ciljno usmerjeno ukvarja četrto leto, in doda, da rezultati potrjujejo, da otroci res potrebujejo prebiranje literature z učiteljem/usmerjevalcem."
Zabukovčeva je prepričana, da bi idejo za oživitev bibliosvetovanja morali razširiti med različne skupine, predvsem mladostnike, odrasle ali upokojence. "Večkrat med mladimi slišim, da je premalo časa za pogovore, klepete; podobno se sliši tudi med starejšimi. Želja torej obstaja, verjetno je treba le idejo približati omenjenim skupinam. Bodisi prek knjižnic, bralnih klubov in podobnega," zaključi Zabukovčeva.