Zavod 25. junij preložil za soboto napovedani shod

Ob tem so izrazili prepričanje, da skušata upravna enota Piran in policija z neizdajo dovoljenja neupravičeno onemogočiti shod z neustrezno interpretacijo zakonodaje, saj je bil shod prijavljen po vseh pravilih in pravočasno. "Zavod spoštuje pravno državo" Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je bila povsem enaka prijava za shod, ki je potekal 26. aprila, na istem naslovu sprejeta brez težav. Kot so dodali, pa Zavod 25. junij "za razliko od nekaterih slovenskih državnih organov spoštuje pravno državo", zato se je vodstvo zavoda odločilo, da preloži za soboto napovedan shod, poleg tega pa tudi vse za soboto napovedane aktivnosti državljanske nepokorščine.

"Po današnjih pogovorih z nekaterimi predstavniki slovenskih oblasti, ki so pripomogli k odločitvi za preložitev sobotnega shoda, Zavod 25. junij pričakuje, da bodo predstavniki Slovenije v naslednjih dneh naredili vse, da prepričajo hrvaške predstavnike v odstranitev nezakonito postavljenih cvetličnih korit," so v zavodu zapisali v sporočilu za javnost.

"Pričakujemo, da bo vlada še enkrat obravnavala izhodišča za arbitražo" Dodali so, da od vlade in pristojnega parlamentarnega odbora pričakujejo, da bosta še enkrat obravnavala predlog slovenskih izhodišč za morebitno obravnavo slovensko-hrvaške mejne problematike pred mednarodnim sodiščem in da bodo pri ponovni obravnavi upoštevali stališča podskupine zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, ki delujejo v okviru vladne komisije za mejo.

"Vloga je bila prepozna" Načelnik piranske upravne enote Ivan Seljak je povedal, da so vlogo Zavoda 25. junij za sobotni shod na letališču v Sečovljah in na Jorasovi domačiji zavrgli. Vlogo so na piranski upravni enoti prejeli v torek. "Vloga je bila glede na okoliščine prepozna, zato smo jo zavrgli," je pojasnil Seljak.

Na vprašanje, če je sedaj na potezi Generalna policijska uprava, da odloči o vlogi, je Seljak odgovoril, da glede na to, da naj bi bilo iz vloge razvidno, "da bi se shod dogajal na letališču, naknadno, v razmaku pol ure, pa še na Jorasovi domačiji, bi verjetno shod potekal tudi po cesti, kar bi oviralo javni red in mir in je v tem primeru zakonski rok prekratek, da bi izvedli skrajšani ugotovitveni postopek, zato je vloga zavržena".

Na vprašanje, če to pomeni, da sedaj zavod dovoljenja za shod nima, je Seljak odgovoril pritrdilno.

Zavod 25. junij v Bruslju Zavod 25. junij je danes v Bruslju predstavil dogajanje 26. aprila ob Dragonji, ko je "Hrvaška z uniformirano in specialno policijo preprečila izvedbo pravnomočnega sklepa piranskega sodišča o odstranitvi nezakonito postavljenih cvetličnih korit - cestnih zapor na slovenskem ozemlju na levem bregu Dragonje," zaradi česar Joško Joras že 16. dan gladovno stavka. Prav tako so pojasnili, da je sobotni shod za nekaj dni preložen "zaradi intenzivnega dogovarjanja med Slovenijo in Hrvaško".

Predstavili so osem spornih točk Zavod je sicer v Bruslju predstavil tudi svoj zemljevid o osmih spornih točkah na slovensko-hrvaški meji. "To je neke vrste reklama za zemljevid, poziv ljudem, naj preučijo, kar piše na zadnji strani," je pojasnil predstavnik zavoda Peter Pavel Klasinc, ki meni, da javnost eno leto starega zemljevida še ne pozna dovolj. "Veliko ljudi teh stališč ne pozna in ne ve, da jih podpira mnogo ljudi," je poudaril.

Klasinc je pojasnil, da so potrebne izčrpne raziskave o reševanju problematike meje med Slovenijo in Hrvaško, na kar želijo tudi opozoriti s svojim zemljevidom. "Tako obširnih strokovnih raziskav, kot jih ima Hrvaška, Slovenija še nima," je pojasnil dodano vrednost pobude. "Leto dni, odkar imamo zemljevid, neke resne opombe, kritike besedil na zemljevidu, nismo dobili," je dodal.

"O slovenskem ozemlju lahko odloča le Slovenija" Splošno stališče zavoda je, da o nesporno slovenskem ozemlju in morju ne more odločati nihče drug, razen Slovenije, je pojasnil Klasinc. Vendar Zavod 25. junij hkrati priznava, da bo o meji na koncu vendarle odločila tretja stran. "Prepričan sem, da bo v končni inštanci - glede na to, da to dogovarjanje traja že 18 let - o naši usodi odločal tretji," je menil in dodal, da se kot zgodovinar s tem ne strinja.

V Bruselj še enkrat junija za ves teden Kaj torej želi zavod doseči s predstavitvami v Bruslju? "Kot civilna iniciativa iščemo poti razvoja. Civilna iniciativa ima drugačne možnosti kot uradne institucije," je pojasnil Klasinc in dodal, da so tu "na svoja sredstva in svoj prosti čas". "Naša volja je spoznati ljudi, ki bi nam lahko morda pomagali pri tolmačenjih nekaterih stališč," je dodal in napovedal, da pridejo v Bruselj spet junija, in to za ves teden.

Na novinarski konferenci, ki so se je udeležili le slovenski in hrvaški novinarji v Bruslju, so sodelovali namestnik predsednice strokovnega sveta Zavoda 25. junij Peter Pavel Klasinc, članica strokovnega sveta Zavoda 25. junij Ana Kalc Hafner in Robert Ravnikar, medtem ko direktorja Zavoda 25. junij Marjana Podobnika ni bilo. Zavod je imel podobno konferenco pred časom na Dunaju, prihodnji teden pa naj bi odpotovali tudi v Zagreb.

Evropska komisija: Gre za dvostransko vprašanje V Evropski komisiji so sicer danes vnovič poudarili, da "ta in drugi incidenti kažejo, kako pomembno je za obe državi, da najdeta dokončno rešitev za nerešena vprašanja meje". "To je dvostransko vprašanje, ki ga morata državi rešiti konstruktivno in prepričani smo, da je mogoče, da država članica in država kandidatka najdeta rešitev v konstruktivnem evropskem duhu," je poudarila tiskovna predstavnica komisarja za širitev Ollija Rehna, Krisztina Nagy.