Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
1. 9. 2009,
16.27

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Torek, 1. 9. 2009, 16.27

8 let

Zalar z zaporniki na Dobu o prostorski problematiki in obravnavi obsojencev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Minister za pravosodje Aleš Zalar je obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora na Dobu, kjer se je brez prisotnosti paznikov in medijev srečal tudi s predstavniki zapornikov.

Kot je po pogovorih dejal minister, je bilo takšno srečanje pametna odločitev, zapornik Janko Gačeša pa je dejal, da so obsojenci odgovornim prenesli, kar so želeli. Zalar se je skupaj s posebno skupino strokovnjakov za takšno srečanje odločil, zato da bi obsojencem omogočil, "da brez zadržkov povedo, kar so želeli". "Obstaja nekaj problemov" Pogovor je bil po njegovih besedah informativne narave, ugotovili pa so, da obstaja "nekaj problemov zlasti glede informiranja o pravicah, ki jih imajo obsojenci, o pravilih igre, ki veljajo zanje, in tudi o kvaliteti obravnavanja njihovih pritožb". Kot je poudaril Gačeša, so se dogovorili za sodelovanje s posameznimi strokovnjaki, ki bodo prisluhnili problematiki obsojencev in "v sklopu ministrstva izvedli potrebne ukrepe ter pomagali v doglednem času". Ob tem je opozoril predvsem na prostorsko stisko in pomanjkanje strokovnega dela z obsojenci.

Glede peticije, ki so jo zaporniki podpisovali za odstop direktorja zapora na Dobu Jožeta Podržaja je Gačeša dejal, da omenjeno problematiko pripisujejo predvsem načinu vodenja samega zapora, za kar je po njegovo odgovoren direktor. Na vprašanje, ali pri omenjeni peticiji še zmeraj vztrajajo, je odgovoril, da se konkretno o tem z ministrom niso pogovarjali, upajo pa, "da bo ministrstvo samo prišlo do takega zaključka".

"O odstavitvi Podržaja ni bilo govora" V zvezi s tem, zakaj je prišlo do brisanja podpisov zapornikov z omenjene peticije, je predstavnik zapornikov dejal, da te informacije še zbirajo. Tudi minister je po več kot uro dolgem pogovoru s predstavniki zapornikov zatrdil, da o odstavitvi Podržaja "ni bilo govora". "Njihov cilj ni Podržaj, njihov cilj je izboljšanje razmer v zaporu," je prepričan. Kot je dodal, so mu obsojenci sami dejali, da gre za sistemsko in ne kadrovsko vprašanje, da pa tudi sicer obsojenci ne morejo odločati, kdo bo direktor.

Na vprašanje, ali dopušča možnost, da bi v primeru prisotnosti paznikov ali uprave zapora na srečanju prišlo do nasilja nad zaporniki, je odgovoril, da "absolutno ne", saj zaupa v strokovnost vodilnih v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in zaposlenih na Dobu. Srečanja z zaporniki brez prisotnosti paznikov po ministrovih besedah niso neobičajna praksa, saj tako ravnajo tudi nekateri drugi organi, ko nadzirajo ravnanje z obsojenci, kot je na primer varuh človekovih pravic.

"Komunikacija z obsojenci je redna" Tudi sicer je komunikacija z obsojenci, kot pojasnjuje Zalar, redna, predsednica okrožnega sodišča v Novem mestu Milojka Gutman, ki po zakonu mesečno nadzira ravnanje z obsojenci, redno pregleduje njihove pritožbe in opravlja tudi pogovore z njimi. Tako so se na današnjem srečanju dogovorili, naj se obsojenci tudi v bodoče s posameznimi pritožbami obrnejo na predsednico sodišča, "kajti tudi sami so povedali, da imajo v ta pritožbeni postopek zaupanje", je omenil minister.

Ob tem je zagotovil, da bodo na ministrstvu za pravosodje poskušali z nekateri sistemskimi spremembami izboljšati razmere v zaporu. Kljub temu, da prostorska problematika za obsojence ni glavni problem, po ministrovih besedah pripravljajo kratkoročno premostitveno rešitev še pred izgradnjo novih kapacitet na Dobu, o kateri sicer še ne more govoriti, lahko pa bi bila uresničena do konca leta.

Zalar: Razmeroma veliko obsojencev se zdravi zaradi depresivnosti Sicer pa Zalar upa, da bo z rebalansom proračuna zagotovljen denar za nov zapor na Dobu, prva polovica te gradnje bo tako lahko zaključena konec prihodnjega leta, ko bi se lahko tja preselilo 174 obsojencev. Po ministrovih besedah se je pokazalo tudi, da je obseg obsojencev, ki se zdravijo zdravijo zaradi depresivnosti, razmeroma velik in da je tudi nagnjenost k temu, da si obsojenec vzame življenje, večja kot sicer izven zaporov. Zato je "izredno pomembno, da imajo vsi zapori zagotovljeno primerno medicinsko osebje, ki je usposobljeno in tudi stalno na razpolago".

Ob tem je dodal, da razmišljajo tudi o ustanovitvi oddelka forenzične psihiatrije na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Zalar je Dob obiskal s skupino strokovnjakov z različnih področij, ki so povezani v novo oblikovani svet za izvrševanje k sankcij. Skupina, ki zaenkrat šteje pet članov bo v nadaljevanju v vseh zaporih v Sloveniji pregledala stanje programov obravnave obsojencev, ki se izvajajo, in po pripravljeni analizi pripravila ustrezna priporočila za prenovo teh programov, je pojasnil minister.

"Naš zaporski sistem ni na trhlih temeljih" Pri tem je naštel programe za prevzgojo obsojencev, za zaposlitev, za usposabljanja in za zdravstveno obravnavo obsojencev. Skupina bo po ministrovih besedah podala predlog "za ustrezno prenovo obravnave obsojencev tam, kjer je pač to potrebno". Obenem pa je zatrdil, "da to ne pomeni, da je naš zaporski sistem na trhlih temeljih, jaz mislim nasprotno, to pomeni samo to, da zagotovo obstajajo določene rezerve, ki niso nujno vezane samo na zagotavljanje finančnih sredstev, recimo za gradnjo zaporov ali pa za zaposlovanje dodatnega osebja v zaporih".

Ne spreglejte