Vstopili smo v začetek koledarske zime. Ob 6.30 se je zgodil sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najniže in se začne svetli del dneva daljšati.
Kot je dejal Branko Gregorčič iz Agencije za okolje, letos po nižinah večje količine snega še ni bilo in ga na agenciji ne pričakujejo niti do konca leta.
Sonce bo danes vzšlo ob 7.41 uri ter zašlo ob 16.20 uri. Večjih vremenskih posebnosti na prvi dan koledarske zime ne bo, vreme bo suho, po nižinah pa bo občasno zmerno oblačno oz. deloma sončno, je dejal Gregorčič. Nekaj padavin bo verjetno samo na severni strani Alp, ker bodo v višinah zapihali severni vetrovi.
V soboto nas bo prešla oslabljena vremenska fronta Temperature se bodo v jutranjih urah gibale od -1 do -6 stopinj Celzija, čez dan blizu nič ali malo nad nič, je povedal Gregorčič. Sicer se bo še v petek nadaljevalo suho vreme, v soboto pa lahko pričakujemo, da nas bo prešla oslabljena vremenska fronta, je dejal.
Letos se je srebro spustilo na 18,6 stopinje Celzija pod ničlo Kot je poudaril Gregorčič, letošnji december kot prvi zimski mesec vsaj v nižinah ni prinesel zime. Le prejšnji teden in v ponedeljek je na višjih nadmorskih višinah zapadlo nekaj snega. Najnižja temperatura v tej meteorološki zimi, ki se je začela že 1. decembra, je bila sicer izmerjena v torek zjutraj na Babnem Polju, kjer se je živo srebro spustilo na 18,6 stopinje Celzija pod ničlo.
Najbolj mrzla zima je bila leta 1928-29 Sicer pa je bila najbolj mrzla zima leta 1928-29, ko so meteorologi v Ljubljani izmerili povprečje -5,2 stopinje Celzija v obdobju od začetka decembra do konca februarja. Stoletno povprečje teh treh mesecev je sicer 0,3 stopinje, lanska zima je bila tako nekoliko toplejša od povprečja, saj so izmerili 0,6 stopinje. Najtoplejša izmerjena zima je bila leta 2006-07, ko je bilo povprečje 5,1 stopinja, je še dejal Gregorčič.
Najnižja izmerjena temperatura pri nas je -34,52 stopinje Najnižja izmerjena temperatura je bila izmerjena v Babnem Polju februarja 1956 in januarja 1968 in sicer -34,52 stopinje. Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine je 11. septembra 1972 presenetilo kraja Kotlje in Šmartno pri Slovenj Gradcu, najpoznejše sneženje pa so doživeli 10. julija 1974 v Nomenju pri Bovcu, kažejo podatki agencije za okolje.
2
