Katja Kokot: Pripada nam pet mandatov in poskrbeli bomo, da jih bomo obdržali do konca #foto #video

Foto: Gaja Hanuna Katja Kokot je 44-letna doktorica veterinarske medicine, poslanka stranke Resni.ca in vodja njene petčlanske poslanske skupine, ki jo je začela voditi takoj po izvolitvi. V državni zbor je bila prvič izvoljena na parlamentarnih volitvah leta 2026 v volilnem okraju Maribor III. Pred vstopom v parlament je delala na področju veterine, med drugim kot specialistka za nadzor varnosti in regulativo zdravil. V državnem zboru je tudi predsednica odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kako se je vaše delo spremenilo, odkar vodite poslansko skupino? Je vodenje poslanske skupine težje, kot ste pričakovali? 

Ni tako težko, kot sem pričakovala. Imamo kar v redu ekipo, med seboj smo usklajeni in se dobro razumemo. Moje delo je usklajevanje in sklicevanje sestankov, dajanje pobude našim strokovnim sodelavcem, da pripravijo strokovna gradiva v pomoč poslancem, ter udeležba na kolegijih pri predsedniku državnega zbora. Kot vodja poslanske skupine si zadolžen za več faz zakonodajnega postopka kot poslanci – že v samih posvetovanjih pri predsedniku državnega zbora, pri odločanju o tem, kdaj gre kateri zakon na sejo državnega zbora oziroma na odbor in ali bo kakšen zakon v obravnavo šel po skrajšanem ali rednem postopku. Če oceniva na grobo, imaš kot vodja poslanske skupine kar dvakrat več dela, kot če bi bil navaden poslanec.

Vam ta funkcija, to delo ustreza?

Za zdaj mi ustreza. Na to funkcijo sem se pripravljala in sem si jo tudi želela. Prvič sem kandidirala že štiri leta nazaj, na prejšnjih volitvah, tako da sem v vmesnem času spremljala delo državnega zbora in res sem si želela čim bolj vključiti se v ta zakonodajni proces.

"Ni tako težko, kot sem pričakovala. Namreč, imamo kar v redu ekipo, med seboj smo usklajeni, se dobro razumemo," o delu v svoji poslanski skupini pravi Katja Kokot. Foto: Gaja Hanuna Res pa je tudi, da sem se pred dvema letoma vpisala še na magistrski študij managementa in prava, kjer smo se prav tako učili oziroma šli skozi vse korake sprejemanja zakonodaje, kako sploh pride do ideje in kasneje do spremembe, ko se pri ljudeh porodi želja, ki je še nenapisano pravilo in se potem prelevi v napisano.

Kako sprejemate kritike in politične pritiske? Vemo, da jih je bilo v zadnjem času na račun vaše stranke in poslancev kar precej. Kje vidite največje notranje izzive svoje poslanske skupine oziroma stranke?

Če se vrneva čisto na začetek, po volitvah. Takrat smo se šli pogajat tako z eno kot z drugo stranjo, in to večkrat. Naša odločitev, da podpremo vlado Janeza Janše, je bila zelo premišljena, pretehtana in v skladu z našimi programskimi usmeritvami. Nismo pa pričakovali, vsaj ne v taki meri, da se bodo potem, ko bomo mi sprejeli to odločitev, začeli stopnjevati določeni pritiski. Torej pritiski zaradi naše politične odločitve, da podpremo to vlado.

V nasprotnem primeru, če bi mi podprli vlado doktorja Roberta Goloba, bi bili ti pritiski po mojem mnenju popolnoma drugačni ali pa jih sploh ne bi bilo. To je tisto, kar se mi po eni strani v naši politiki ne zdi pošteno niti iskreno, da v bistvu poskušaš s šikaniranjem nekoga doseči, da spremeni svojo politično usmeritev. To je narobe.

"V nasprotnem primeru, če bi mi podprli vlado doktorja Roberta Goloba, bi bili ti pritiski po mojem mnenju popolnoma drugačni ali pa jih sploh ne bi bilo. To je tisto, kar se mi po eni strani v naši politiki ne zdi pošteno niti iskreno," meni Katja Kokot. Foto: Gaja Hanuna

V zadnjem času je bilo veliko pozornosti namenjene dogajanju okoli poslanca Borisa Mijiča, njegovim dolgovom do delavcev in države ter očitkom, ki so se pojavili v javnosti. Kako vi gledate na celotno zgodbo? Ste se o njej pogovarjali z Mijičem in kaj se bo po vašem mnenju zdaj zgodilo – tako z njim kot znotraj poslanske skupine Resni.ca?

Jaz sem se z njim o tem osebno pogovorila. Moramo pa vedeti, da je on izvoljen poslanec Republike Slovenije. Njegovo imenovanje kot poslanca, pa tudi razrešitev, ureja Zakon o poslancih. Torej ni na nas, da ga mi razrešimo. To je neka zmotna predstava. Vse, kar lahko naredimo znotraj organov stranke, je, da ga izključimo iz stranke. Ampak kaj bi to pomenilo? Naša stranka je na volitvah dobila pet mandatov. Število sedežev oziroma število poslancev v državnem zboru se določi glede na povprečje glasov na območju celotne Slovenije na volitvah. Potem se teh pet sedežev razdeli glede na najboljši volilni rezultat po dveh ločenih formulah: najprej po volilnih enotah in nato znotraj volilnih enot po volilnih okrajih. Po tej matematiki je enega od mandatov dobil naš poslanec Boris Mijič.

"Mi si želimo obdržati teh pet mandatov in bomo poskrbeli, da jih bomo tudi obdržali do konca."

Če bi kakršnokoli odločitev sprejeli pred 10. oktobrom, bi ta mandat izgubili, kar pa ni pošteno do naše stranke niti do volivcev, ki so nam zaupali določeno število glasov in mandatov.

"Vsaka zgodba ima vedno dve plati," o zgodbi poslanca Borisa Mijiča pravi Katja Kokot. Foto: Gaja Hanuna

Kar se tiče dogajanja znotraj stranke, bom povedala tako: mi smo mlada stranka in morda še nimamo dovolj utečenih postopkov za preverjanje kandidatov. Nekatere strukture naše stranke so bile pred vstopom v državni zbor morda še malo nezrele, ampak zdaj smo te postopke izpopolnili, tako da menim, da se kaj takega, da kandidata ne bi temeljito preverili, ne more več zgoditi.

Na organih stranke je, kdaj in kakšna odločitev se bo sprejela, to ni moja osebna odločitev. Moja odločitev kot vodja poslanske skupine je, da skrbim, da so vse odločitve, ki jih sprejemamo, v korist naše stranke ter ljudi, ki jih zastopamo, predvsem pa da so zakonite. Zavedati se moramo, da nimamo pristojnosti, da ga razrešimo ali odpustimo. Če pa bi bil kaznovan z zaporno kaznijo, daljšo od petih let, v skladu z Zakonom o poslancih izgubi mandat.

Kako pa vi osebno gledate na dogajanje okoli poslanca Mijiča, ne glede na to, kaj zdaj to pomeni za vašo stranko?

Vsaka zgodba ima vedno dve plati. Kolikor sem jaz seznanjena z zadevo, je on prevzel družinsko podjetje, ki je že bilo v dolgovih. Glede na vse obtožbe, ki so temu sledile, pa sem organe pregona tudi javno pozvala, naj zadevo raziščejo in podajo ustrezne sankcije oziroma ukrepe.

"Gospod Mijič v državnem zboru z nami zgledno sodeluje. Mi z njim nimamo nobenih težav."

Ni na meni, nisem prekrškovni organ ali sodišče, da bi sodila o obtožbah. Sama vem, kako je, če te lažno obtožujejo in obsojajo nečesa, česar nisi storil. Kar pa ne pomeni, da ga slepo zagovarjam. Želim samo, da organi pregona, ki so za to pristojni, opravijo svoje delo.

"Želim samo, da organi pregona, ki so za to pristojni, opravijo svoje delo," o primeru Mijič pravi Katja Kokot. Foto: Gaja Hanuna

Bi bila odločitev stranke glede Mijiča drugačna, če njegov morebitni odhod ne bi vplival na število vaših mandatov?

Dejansko nam pripada pet mandatov na državnem nivoju. To nima zveze s tem, ali je bil on zaradi našega volilnega sistema izvoljen v tistem volilnem okraju. Želimo si obdržati teh pet mandatov in bomo poskrbeli, da jih bomo tudi obdržali do konca.

Ne glede na to, da je eden od mandatov Mijičev, ki ga bremenijo različni očitki?

Gospod Mijič v državnem zboru z nami zgledno sodeluje. Mi z njim nimamo nobenih težav. Kar se tiče našega dela poslanske skupine, z njim nimamo težav. Res pa je, da ti dvomi lahko mečejo slabo senco na vse nas. Ponovno želim poudariti, da obstaja Zakon o poslancih, kjer je natančno navedeno, v katerih primerih se lahko poslanca odstavi, zato pozivam organe pregona, naj opravijo svoje delo, da lahko mi zakonito izvedemo potrebne postopke, v kolikor bi bilo potrebno, tudi za njegovo odstavitev.

"Mi smo v opoziciji, kar pomeni, da bi podprli tudi kakšen zakon, ki bi ga vložile ostale opozicijske stranke, ampak za zdaj ni bilo nobenega takšnega zakona."

Zakaj govorite o opoziciji, če hkrati sodelujete s koalicijo?  Kje je meja med konstruktivnim sodelovanjem in podporo vladi? 

Mi smo v opoziciji, smo pa glasovali za Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo vlade. Nismo se odločili za vstop v koalicijo, saj smo našim volivcem obljubili, da ne bomo šli ne v vlado doktorja Roberta Goloba ne v vlado Janeza Janše. Odločitev je bila težka – ali podpremo za mandatarja enega ali drugega ali pa gremo nazaj na volitve. Mi smo pretehtali programska izhodišča in se res približali programskim smernicam trenutne koalicije, zato smo podprli to vlado. Smo v opoziciji, kar pomeni, da bi podprli tudi kakšen zakon, ki bi ga vložile ostale opozicijske stranke, vendar za zdaj ni bilo nobenega takšnega zakona, ki bi bil v skladu z našim programom.

"Odločitev je bila težka – ali podpremo za mandatarja enega ali drugega ali pa gremo nazaj na volitve." Foto: Gaja Hanuna

Pri katerih zakonih ste pripravljeni podpreti koalicijo? Ali za svojo podporo pričakujete konkretne politične dogovore? 

Imamo precej obsežen program naše stranke, predvsem pa poudarjamo tiste zakone, ki jih bodo ljudje dejansko občutili. Tukaj govoriva predvsem o znižanju davkov. Tudi mi smo bili eden izmed predlagateljev interventnega zakona, kjer smo v več sklopih predlagali znižanje davčne stopnje na hrano in gorivo, ureditev obdavčitve normirancev, ukinitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo pri upokojencih in tako naprej. Vse, kar je v našem programu in je skladno z našimi načeli ter cilji delovanja, smo pripravljeni podpreti. Poudarek dajemo tistim zakonom, ki bi jih ljudje občutili na lastni koži.

"Dobivam pisma, cvetje, ljudje mi pišejo, me obiskujejo, me kličejo. In to je tisto, kar govori proti temu, zato se mi te objave zdijo kot neka plačana politična agitacija."

Kateri pa so tisti zakoni, ukrepi vlade, ki so v popolnem nasprotju s pogledi vaše stranke?

Težko bi v tem trenutku kakšnega izpostavila, ampak v našem programu predvsem poudarjamo mirovno politiko. Želimo si, da smo na strani pogajalca, ne na strani tistega, ki prispeva še več sredstev za orožje in za nadaljevanje vojn.

"Menim, da bi temu obisku moral slediti tudi obisk druge strani v vojni, tudi Ukrajine," o napovedi Zorana Stevanovića, da bo obiskal Moskvo, pravi Katja Kokot. Foto: Gaja Hanuna

Zato gospod Stevanović namerava obiskati Moskvo? Kako gledate na to potezo? 

Tako je. Podpiram vsakršen trud, da lahko dosežemo mirovni sporazum. Zavedam se, da je Slovenija majhna država, da morda nismo resen sogovornik, ampak če pogledamo nazaj, je nekje v preteklosti tudi Švica kot manjša država, sicer s precej večjo močjo zaradi bančnega sistema in svoje nevtralne drže, bila pomemben pogajalski partner v različnih svetovnih konfliktih. Mi smo premajhni, da bi se vpletali v te konflikte, in tukaj vidim po eni strani našo slabost, po drugi pa prednost. Lahko pa morda ponudimo roko, smo pogajalsko izhodišče ali celo kongresni center, prostor za nevtralno pogajalsko izhodišče.

"Mi dejansko želimo doseči premirje in mir. Ne glede na to, kako ambiciozno se sliši ta načrt, treba je vsaj poskusiti."

Kaj bi po vaše prinesel ta obisk? Kakšne posledice, dobre, slabe?

Menim, da bi temu obisku moral slediti tudi obisk druge strani v vojni, torej Ukrajine. Da ohranimo ravnotežje, da se bomo z obema stranema pogovarjali enako in ne prevesili tehtnice na eno stran, saj to izpade, kot da nekoga favoriziramo, kot da gledamo nogometno tekmo – mi smo za enega, mi smo za drugega. Mi dejansko želimo doseči premirje in mir. Ne glede na to, kako ambiciozno se sliši ta načrt, vsaj poskusiti je treba.

Kakšen je vaš odnos z vlado danes?

Kaj ste od volitev do danes po vašem mnenju že dosegli, kaj ste želeli doseči, pa vam ni uspelo, in kaj še želite doseči?

Kot sem že omenila, nam je uspelo sprejeti interventni zakon in ga uskladiti z večino v državnem zboru, čeprav je zdaj predmet referenduma. Naša pravna presoja je bila sicer malce drugačna od presoje ustavnega sodišča, vendar bomo, če gremo na referendum, spoštovali voljo ljudstva.

"Pripomogli smo k temu, da smo stabilizirali politično situacijo po volitvah. Jaz sem na to odločitev še najbolj ponosna."

V tem času smo bili tudi predlagatelj zakona o testiranju poslancev na prepovedane droge. Kot sem že na začetku omenila, smo pripomogli k stabilizaciji politične situacije po volitvah, tako da nam ni bilo treba iti na ponovne volitve. Na odločitev, ki smo jo sprejeli, moram reči, sem še najbolj ponosna, saj smo omogočili, da je vlada čim prej in kolikor je mogoče hitro začela delati.

Predlagali smo tudi kar nekaj drugih zakonov, ki pa še niso prišli na vrsto. Vsi ti postopki namreč trajajo kar nekaj časa, da smo sploh uspeli oblikovati vlado ter vsa ministrstva in organe v sestavi. Jeseni pa pričakujem, da bodo tudi ti naši drugi zakoni, ki smo jih že vložili, in tisti, ki jih še bomo vložili, prišli do izraza. Predvsem si želim, da bi se čim večji del našega programa lahko realiziral. Dejstvo pa je, da ima naša stranka samo pet poslancev, vseh skupaj pa jih je 90.

Kaj je danes ključna politična identiteta Resni.ce? Kateri volivci so vaša ciljna skupina?  Ali vas skrbi, da bi zaradi sodelovanja z vlado izgubili del svojih volivcev? 

Povolilne javnomnenjske ankete vam za zdaj ne kažejo dobro. Resni.ca po več zaporednih meritvah ne bi prestopila parlamentarnega praga. Zakaj menite, da je podpora stranki po volitvah padla?

Če spremljate družbena omrežja in različne članke, dejansko ne mine dan, da kdo o nas ne bi napisal kakšne diskreditacije, kakšne laži, kakšnega podtikanja. Ker me je zanimalo, zakaj takšno frčanje, šumenje, zakaj se stvari ne pomirijo, sem si vzela čas in tudi sama malo dregnila v to osje gnezdo, da vidim, kaj se zgodi, kaj povzroči kontra reakcija. In dejansko sem dobila namige, sporočila, posnetke, pravzaprav navodila določenim novinarjem, kako naj pišejo o nas, kako naj nas dnevno diskreditirajo, kakšne zadeve naj se delijo o nas. To je tisti umazani del politike. Kot sem že na začetku rekla, če bi mi podprli drugo stran, verjetno vseh teh člankov ne bi bilo.

"Dobila sem namige, sporočila, posnetke, pravzaprav navodila določenim novinarjem, kako naj pišejo o nas." 

Novinarji so prišli tudi na dom fotografirat mojo hišo, izpostavljat mojo družino, ob tem so pisali različne laži o mojih osebnih zadevah, in to se potem ponavlja na dnevni bazi. Gotovo se to potem nekje odraža. Vsekakor pa menim, da rezultati javnomnenjskih anket niso povsem realni, kajti jaz iskreno doživljam močno podporo. Dobivam pisma, cvetje, ljudje mi pišejo, me obiskujejo, me kličejo. In to je tisto, kar govori proti temu, zato se mi te objave zdijo kot neka plačana politična agitacija.

"Vsekakor pa menim, da rezultati javnomnenjskih anket niso povsem realni, kajti jaz iskreno doživljam močno podporo. Dobivam pisma, cvetje, ljudje mi pišejo, me obiskujejo, me kličejo," je povedala Katja Kokot. Foto: Gaja Hanuna

Kako pomemben bo za vašo stranko rezultat na lokalnih volitvah? Imate že izbrana imena kandidatov za župane in občinske svete? Predsednik stranke Zoran Stevanović je napovedoval močna kandidacijska imena – kdo so?

Za zdaj teh imen še ne bi razkrivali. Z imeni bomo šli v javnost v začetku septembra. Trenutno so še parlamentarne počitnice in se z vsemi imeni v celoti še nismo uskladili.

Vsaj kakšen namig?

Bom rekla takole: Če je Zoran tako napovedal, se dajmo presenetiti jeseni.

Opozicija je nedavno vložila predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Očitajo mu kršenje ustavnega reda, saj je državni zbor dvakrat zavrnil dnevni red za ustanovitev preiskovalnih komisij o aferi Black Cube in financiranju strank. To se je zgodilo, ko je bil predsednik DZ na dopustu. Kako to komentirate?

Čudi me, da niso že prej vložili kakšne takšne pobude. Glede na vso gonjo, ki jo dnevno izvajajo proti nam, sploh nisem presenečena, da so se poslužili tega manevra. Če pogledamo to glasovanje – saj ni on kriv za izid glasovanja. Kako je lahko on kriv za to, kako glasuje 90 poslancev državnega zbora?

No, ampak poslanci Resni.ce so tudi glasovali proti.

Ja, ampak ali je on kriv za to, kako glasuje vsak poslanec posamezno? To se mi zdi smešno.

7. julija je več medijev poročalo, da je bil Stevanović leta 2004 obsojen zaradi ogrožanja varnosti osebe z resno grožnjo. Osebi je grozil, da jo bo uničil in ustrelil, piše v sodbi.  Pojavili so se očitki, da v parlamentu sedi obsojeni predsednik državnega zbora. Kako vi gledate na to?

Jaz bom rekla tako. Zelo nerada se pogovarjam o kom, ki ga v sobi ni. To so vprašanja, ki jih morate nasloviti nanj. Še enkrat bi se res obrnila na Zakon o poslancih, ki govori o tem, kdo je lahko poslanec in kdo ne more biti poslanec. Naš Zoran izpolnjuje vse pogoje, tako da tukaj dodatnega komentarja nimam.

Zadnja dva tedna je medijski prostor preplavljen z novicami o nesreči predsednice republike Nataše Pirc Musar. Iz dneva v dan so prihajale nove podrobnosti. Kako vi gledate na celoten potek dogodkov?

Stvar je taka: če si javna oseba, uporabljaš javno vozilo, ki so ga plačali davkoplačevalci, si dolžan javnosti razkriti te informacije. To ni tvoje zasebno življenje, ki ga nisi dolžan deliti z nami. Menim, da je bila tukaj komunikacija zapoznela ali pa ni bila v celoti deljena z javnostjo. Zato menim, da je bila storjena velika napaka.

"Stvar je taka: če si javna oseba, uporabljaš javno vozilo, ki so ga plačali davkoplačevalci, si dolžan javnosti razkriti te informacije. To ni tvoje zasebno življenje, ki ga nisi dolžan deliti z nami," pa o razpletu okoliščin okoli nesreče predsednice Nataša Pirc Musar meni Katja Kokot. Foto: Gaja Hanuna

Predvsem se je odprlo vprašanje, zakaj javnost ni bila takoj seznanjena z vsemi okoliščinami nesreče in kdo je bil v službenem vozilu. Se vam zdi, da je predsedničin urad ravnal transparentno?

V celoti vsega tega ne bi želela komentirati, ker zadeve ne poznam tako podrobno. Poznam jo le iz govoric, ki se širijo na družbenih omrežjih, v katerih pa, čeprav se slišijo privlačno, ni vedno nujno tako, kot piše. Vedno pravim, da sta tu dve plati. Res pa je, da ni prav, da komunikacija tisti dan ni bila v celoti izvedena.

RTV je po nesreči predsednice neuradno poročala, da pravnik Peter Jambrek sestavlja ustavno obtožbo zoper Pirc Musarjevo. Kasneje se je izkazalo, da je novica napačna. Da bi sploh lahko sprožili ustavno obtožbo, bi potrebovali 30 podpisov poslancev. Ste se v Resni.ci, še preden je bilo jasno, da gre za napačno informacijo, pogovarjali o morebitni podpori ustavni obtožbi? Bi ji danes namenili svoje podpise, če bi bila vložena?

O tem se nismo pogovarjali. Še enkrat, trenutno smo v času parlamentarnih počitnic. Zadevo smo spremljali, vendar bi se pred sprejetjem kakšne takšne odločitve, ki ni majhna, vsekakor posvetovali z organi stranke.

To ne bi bila moja osebna odločitev ali neka kaprica. Menim pa, da je treba najprej pridobiti vse informacije, preden bi se za to odločili, ker delne informacije iz medijev ne zadostujejo za tako resen postopek.

To, kar ste omenili – da so mediji napačno poročali, da so si kar izmislili, pa se je potem izkazalo, da temu ni tako –, me sploh ne preseneča, ker to spremljamo na dnevni ravni.

Kako bi ocenili življenjski standard Slovencev danes? Če upoštevamo plače, davke, cene stanovanj, pokojnine, varnost, kriminal, migracije ter širše geopolitične razmere – kje je trenutno največji problem?

Največji problem v življenju Slovencev vidim v iluziji, da so nam vse materialne stvari, hrana in dobrine vedno na voljo. Vse jemljemo kot samoumevno, v resnici pa smo odvisni od uvoza – hrane, energentov, oblačil, avtomobilov, vsega. Predstavljajmo si, da pride do resne geopolitične situacije. Mi nismo samooskrbni pri nobeni od dobrin, ki sem jih naštela.

"Denarja ne moremo jesti, kajne. Kaj nas bo ogrevalo? Kako se bomo prevažali, kako bomo sploh živeli?"

Osebno se zavzemam za višjo stopnjo samooskrbe. Ne le zato, ker se to, po domače rečeno, sliši romantično, temveč tudi zaradi naše varnosti, zaradi preživetja našega naroda. Če pride do svetovne krize ali pa do napetosti v naši bližini, to za nas pomeni, da se prometne poti prekinejo in mi ostanemo brez vsega. Temu enostavno ne posvečamo dovolj pozornosti, ker živimo v času navideznega izobilja: v trgovini se namreč stvari da dobiti, ne zavedamo pa se, da se trgovina, če se prometne poti zaprejo, v dveh dneh ustavi. Denarja ne moremo jesti, kajne. Kaj nas bo ogrevalo? Kako se bomo prevažali, kako bomo sploh živeli? Menim, da pri standardu samooskrbe – ne le prehranske in energetske, temveč tudi drugega – ne dosegamo visokih standardov.

"Denarja ne moremo jesti, kajne. Kaj nas bo ogrevalo? Kako se bomo prevažali, kako bomo sploh živeli?" se sprašuje Katja Kokot, ki meni, da standard slovenske samooskrbe ni visok. Foto: Gaja Hanuna

Omenjate odvisnost Slovenije od drugih, omenjate krizo, resne geopolitične situacije, hkrati pa se v vaši stranki zavzemate za možnost izstopa iz Nata.

Mi ne omenjamo izstopa iz Nata kot takšnega, temveč omenjamo referendum, da ljudi povprašamo, ali si želijo, da Slovenija ostane članica Nata ali ne. Zavedati se moramo, da v vseh teh letih, ko smo bili polnopravna članica zveze Nato, nismo izpolnjevali zavez, ki smo jih dali združenju. Govorim o odstotkih BDP, ki jih namenjamo za obrambo. Mi že zdaj ne izpolnjujemo teh zahtev, zato se je treba vprašati, ali bomo te zahteve izpolnjevali, ali pa ljudi vprašamo, naj se odločijo, ali se gremo to ali ne. Samo o tem govori naš program. Želimo si širšega konsenza, ker se moramo o tem, kolikšen delež našega BDP bomo prispevali za obrambo, strinjati vsi davkoplačevalci, volivci.

"Kot lahko vidite, so moje roke delovne roke, tako da ja, nisem ravno tipična poslanka v visokih petah. To jemljem kot svoj življenjski slog."

Kdo nam bo v primeru, da izstopimo iz Nata, pomagal, če se znajdemo v resni geopolitični situaciji?

Ravno zaradi tega je pomembno vzdrževati različna strateška partnerstva na vseh straneh in dobre diplomatske odnose tako s sosednjimi državami kot državami po svetu. Pa še nekaj moramo vedeti, če se vrnem nazaj. Vojna ne pomeni samo fizičnega streljanja z orožjem, ampak tudi lakoto prebivalstva, pomanjkanje vseh osnovnih dobrin, oblačil, prevoza, hrane, goriva, ogrevanja in tako naprej. Odpornost na vojno pomeni tudi samooskrbnost, torej preživetje civilnega prebivalstva. Tukaj pa menim, da močno šepamo.

"Odpornost na vojno pomeni tudi samooskrbnost, torej preživetje civilnega prebivalstva. Tukaj pa menim, da močno šepamo," je prepričana poslanka Resni.ce in vodja njihove poslanske skupine. Foto: Gaja Hanuna

Kako bi lahko prebivalci Slovenije živeli bolje? Če bi imeli možnost jutri sprejeti tri ukrepe, ki bi neposredno izboljšali življenje večine Slovencev, kateri bi bili?

Znižanje davčne stopnje, to pomeni na vseh ravneh, torej da se spusti tudi osnovni DDV. Potem dostop do lokalno pridelane hrane, kamor bi vključila tudi dostop do zemlje, da se zemljišča namensko namenjajo za vrtičke ljudem v mestih. Trenutno so čakalne vrste za najem vrtičkov dolge.

Največ pozornosti pa bi posvetila naši mladini. Treba je spodbujati družine, treba jim je pomagati, da pridejo do svojega doma. Treba je nuditi različne olajšave družinam, da si lahko privoščijo več otrok. Treba je skrbeti, da bodo otroci zadovoljni v svoji sredini, da ne bodo preobremenjeni z nekim balastom v šoli. Tukaj vidim pot do sreče.

"Slovenski kmet pa je v zelo slabem položaju. Bodimo direktni."

Ste pa že od nekdaj zelo aktivni na področju kmetijstva. Sodelovali ste na seji Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, organizirali okroglo mizo o kmetijstvu, postali ste predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, kmetujete tudi sami. V kakšnem položaju je danes slovenski kmet?

Kot lahko vidite, so moje roke delovne roke, tako da ja, nisem ravno tipična poslanka v visokih petah. To jemljem kot svoj življenjski slog, ne kot neko dodatno delo. To je v našem kraju vrednota. Vsi to počnemo, menjamo si dobrine, tiste viške. Jaz imam nekaj viška, ti imaš nekaj viška. In to je tudi tisto, kar pripomore k višji kakovosti življenja. Ni to samo delo, muka ali pa vložen čas, ampak dejansko s tem tudi širiš svojo socialno mrežo in si v svoji sredini zadovoljen.

Slovenski kmet pa je v zelo slabem položaju. Bodimo direktni. Zaradi zgrešene bruseljske politike smo izgubili polovico svojih kmetij, če gledamo od osamosvojitve do zdaj. Trenutna suša, ki je prizadela skoraj vse kmetije v Sloveniji, pa je in bo zadala še tisti zadnji udarec. Menim, da se ljudje ne zavedajo resnosti situacije, saj, kot sem rekla že prej, so trgovine še vedno polne. To je neka iluzija, da je vse v redu, ampak ni v redu. Če se peljete skozi Slovenijo, lahko vidite, da je trava rumena, posušena. To pomeni, da živina nima kaj jesti. Krme ni. In ker ni krme, je kakšno žival treba dati v zakol, v klavnico. In ko se stalež na kmetiji enkrat zmanjšuje, je hlev zelo težko napolniti nazaj.

"Kot lahko vidite, so moje roke delovne roke, tako da ja, nisem ravno tipična poslanka v visokih petah. To jemljem kot svoj življenjski slog, ne kot neko dodatno delo. To je v našem kraju vrednota," pravi Katja Kokot, ki se tudi sama ukvarja s kmetijstvom. Foto: Gaja Hanuna

Menim tudi, da ni dovolj samo višati subvencij; to je bila zgrešena bruseljska politika. Subvencija je v prvi vrsti namenjena zniževanju stroška hrane za končnega potrošnika, sama pa menim, da bi morala biti kmetijska politika bolj usmerjena v podporo prodaji izdelkov in ne v višanje subvencij kmetijam. Za vsako kmetijo, ki proizvaja in ima proizvod, ki ga je mogoče dati na trg, bi morala država poskrbeti, da se ti izdelki prodajo prek zadrug do končnih potrošnikov ali pa v vseh javnih institucijah, kot so bolnišnice, šole, vrtci, vojska, tudi državni zbor. To sem sama že večkrat predlagala. Zakaj ne bi bili prvi, zakaj ne bi v celoti nabavljali hrane lokalnega izvora in bili vzor drugim?

To je bil trenutek, ki smo ga zamudili. Tisto, kar je imel kmet za dati na trg, mu nismo pomagali spraviti tja, hkrati pa smo prostor in dovoljenja dali tujim trgovcem, ki zdaj uvažajo hrano v našo državo. Ti tuji trgovci so ob prihodu v Slovenijo celo obljubljali, da bo delež na policah rezerviran za slovenskega kmeta, kar pa se je žal izkazalo za neresnično.

Potem pa so tu še razni drugi nesmisli. Naš kmet ima denimo določene pogoje za delo in omejitve, pod katerimi mora delati, zvišujejo se mu proizvodni stroški, po drugi strani pa v trgovine uvažamo živila, pridelana po precej nižjih standardih in po nižjih cenah. Kako naj potem naš kmet z njimi konkurira? Kako naj preživi? Menim, da tega nismo dobro premislili in da je to težava, ki je nastala v Bruslju, ne na slovenskih tleh.

Rekli ste, da še kmetujete. Kakšno kmetijo imate, s čim se ukvarjate? Koliko vam zaradi političnih obveznosti uspe delati na kmetiji? 

Imamo samooskrbno kmetijo. Na trg trenutno ne dajemo ničesar. Imamo pa vse: od sadja, zelenjave, kompletne predelave živil, tako da si večino stvari pridelam in predelam sama za celo leto. Na drugi lokaciji imamo tudi živali, in sicer škotsko govedo, ovce in kokoši. Vse živali so prostopašne.

Čas, ki ga posvetim delu na kmetiji, razumem kot svoj življenjski slog, kot svoj prosti čas. Ta čas se ne šteje kot delo. Tudi če dobim obisk, se usedemo za mizo in mi na primer pomagajo rezati, sekljati, lupiti, luščiti. To je dejansko način življenja. Res pa je, da je moj vrt permakulturni vrt, kar pomeni, da ni klasičen, ga ne zalivam in ne plevem. Zahteva minimalno količino fizičnega vsakodnevnega dela. Ravno zato, ker sem se poglobila v strukturo tal, se mi zdi, da vse bolje uspeva, rastline so bolj zdrave, kot pa če je vse sterilno, pokošeno in okopano.

"Na srečo na te očitke sčasoma postaneš imun, ker so smešni."

Naravo moraš vedno spremljati in meni je to blizu. Pogledam, se sprehodim, vidim, kaj je treba narediti in ali kaj manjka. Preden sem začela gojiti zelenjavo, sem se udeležila kar nekaj delavnic in predavanj. Rada se učim, pridobivam nova znanja.

Pomembno se mi zdi tudi, da v današnjih časih, ko vidimo, da se vreme spreminja, prilagodimo tehnike dela z zemljo. Spremenil se je način dela z zemljo, način zalivanja. Zdaj moramo denimo uporabljati namakalne sisteme, potrebujemo protitočne mreže, spremenil se je čas setve in pobiranja pridelkov.

"Naravo moraš vedno spremljati in meni je to blizu," zase pravi Kokotova. Foto: Gaja Hanuna

Poslanci Resni.ce ste po skrajšanem postopku vložili predlog novele zakona o veterinarstvu, pri čemer je KPK zaradi vaše pretekle veterinarske dejavnosti opozorila na izrazit zasebni interes. Kako odgovarjate na ta očitek?

Ta očitek je smešen. Naša poslanska skupina je ta zakon vložila v imenu skupine veterinarjev. Kdo bi lahko ta zakon bolje razumel kot nekdo, ki je 20 let delal v praksi? To je smešno. Predstavljamo si, da bi mi, ko bo na vrsti zakon o RTV-prispevku, zahtevali, da se iz postopka izločijo vsi, ki ste ali so bili kadarkoli novinarji. Razumete ta absurd? Tu gre znova za nagajanje, za zaviranje spremembe, ki je na dnevnem redu. Na srečo na te očitke sčasoma postaneš imun, ker so smešni.

" Od nekdaj sem bila tista, ki sem stvari povedala nazaj. "

Očitali so vam tudi vprašanja, povezana z gradnjo hiše v Jablancah v občini Duplek. Kako sprejemate tovrstne očitke in kako vplivajo na vaše zasebno življenje?

Preden sem šla v politiko, sem že 20 let kot veterinarka delala na terenu, tudi v ambulanti, tako da so me že vsi poznali daleč naokoli. Tako da jaz že prej nisem bila, kako naj rečem, anonimna. Od nekdaj sem bila tista, ki sem stvari povedala nazaj. Tako sem tudi v svojem lokalnem okolju že prej reševala zaplete, ki si jih nihče ni upal rešiti, ali pa kaj povedala na glas. Zato me tovrstni očitki ne šokirajo ali vržejo iz tira. To sem pričakovala. Nisem pa pričakovala takšne zlobe in pomanjkanja morale, ki obstajata v tem prostoru, niti tako hudega poseganja v mojo zasebnost.

"Če vsakodnevno beremo neka res nizkotna "oglašanja" v zvezi z mano, v zvezi s poslancem, potem se pač gremo tako. Meni se nič od tega ne zdi primerno, ampak dajmo potem komunicirati na enakem nivoju. Me razumete?" Foto: Gaja Hanuna

Na družbenih omrežjih pogosto objavljate svoje fotografije in ob njih zapišete, da medijem ponujate material. Kaj vas je spodbudilo k tako izrazitemu, včasih tudi provokativnemu načinu javnega nastopanja? Kaj želite s tem doseči?

Poglejte, ko odpreš družbena omrežja, medije, časopise, televizijo, vsak dan znova zaslediš neko laž o sebi, neko diskreditacijo, lažne novice. Tudi jaz znam to napisati, tudi jaz se znam iti to igro. In če želijo pisati o meni, naj potem delijo in pišejo to, kar bom jaz zapisala, ne to, kar si bo nekdo izmislil.

"Nisem pričakovala nivoja takšne zlobe in pomanjkanja morale, ki obstaja v tem prostoru, niti ne tako hudega poseganja v mojo zasebnost."

Preprosto, to je moja strategija in očitno deluje, saj se zdaj deli to, kar jaz napišem, ne pa to, kar si je izmislil nekdo drug. Tako da, če že želijo objavljati mene, bom jaz prevzela nadzor nad vsebino. To je bil osnovni motiv in opažam, da so se mogoče malo naveličali. Tisti, ki so to počeli, so mislili, da me bodo prestrašili ali utišali, ampak jaz sem jim vrnila nasprotno. Še bolj glasna sem postala in dosegla obratni učinek. V bistvu so mi nevede dvignili popularnost, želeli pa so me diskreditirati. Plošča se je obrnila v čisto drugo smer, kot je bilo mišljeno na začetku.

"Mislili so, da me bodo prestrašili ali utišali, ampak jaz sem jim vrnila nasprotno. Še bolj glasna sem postala in dosegla obratni učinek."

Jaz bom z objavami nadaljevala. Vidim, da se je to dobro prijelo. Poleg tega mi ljudje pišejo, da jim je blizu ta moj način komunikacije, ko jim nekatere stvari razložim po domače. Moramo namreč vedeti, da je precej zakonov napisanih na način, ki ga ne razume vsak. Ljudem je treba to povedati in jim približati politiko. Tudi ta del doseže širše množice in prav za take objave dobim kar nekaj pozitivnih odzivov.

"Jaz sem taka, kot sem. Sem malo provokativna, sem posebna, taka sem bila od nekdaj in taka bom tudi ostala. To je bila ena izmed obljub, ki sem jih dala ljudem okoli sebe, da se ne bom spreminjala, ne bom postala polikana." Foto: Gaja Hanuna

Ena bolj provokativnih, odmevnih objav, ki je sprožila ogorčenje in razne meme, ki jih potem delajo iz vas in vaših objav, je bila, citiram: "Luka Mesec, Reja Kamel in Kljukec d. o. o. next level shit je tole."  Objavo ste kasneje izbrisali. Kako komentirate ta svoj zapis, kaj ste želeli s tem sporočiti in zakaj ste objavo izbrisali?

Ta objava je bila napisana v času največjih provokacij, vsakodnevnih pritiskov, spet nekih laži in enostavno, kaj človek hoče drugega, kot da se ob tem nasmeje. To je bil moj skrajno satiričen odziv na vse skupaj. Jaz ne vem, kaj lahko drugače človek naredi. Objava je imela spodaj tudi posnetek, ki ni bil moj, ni bil avtorski, tako da sem potem, da ne bi bilo kakšnih težav, vse skupaj izbrisala. Če pa ljudje to delijo, pa naj.

Se vam ta način komunikacije glede na vašo funkcijo zdi primeren?

Če vsakodnevno beremo neka res nizkotna "oglašanja" v zvezi z mano, v zvezi s poslancem, potem se pač gremo tako. Meni se nič od tega ne zdi primerno, ampak dajmo potem komunicirati na enakem nivoju. Me razumete?

Razumem, ampak ali nima nekdo s takšno funkcijo, kot jo imate vi, večjo odgovornost za ton javnega komuniciranja kot običajen uporabnik družbenih omrežij?

Ne, poglejte, jaz sem taka, kot sem. Sem malo provokativna, sem posebna, taka sem bila od nekdaj in taka bom tudi ostala. To je bila ena izmed obljub, ki sem jih dala ljudem okoli sebe, da se ne bom spreminjala, ne bom postala polikana. Moje besede ne bodo postale primerne, všečne ali pa primerne funkciji, kot ste vi rekli. Ne. Jaz sem pristna. Izražam to, kar je treba v danem trenutku povedati, pa če je to ljudem všeč ali pa ne.

Novice Katja Kokot o podpori ustavni obtožbi zoper Pirc Musarjevo: O tem se nismo pogovarjali

Novice Stranka Resni.ca na čelu s poslanko Katjo Kokot predlaga nov zakon

Novice Danes je nov dan: Poslanka Kokot naj umakne kazensko ovadbo zoper Dobranića

Novice Kokot opozorila na domnevne poskuse nedovoljenega vplivanja na poslance Resnice

Novice Poslanka Katja Kokot s kazensko ovadbo sprožila val kritik

Novice Prejela grozilno pismo iz Domžal: "Nadzorovali te bodo domačini, ki te ne marajo"