Sobota, 23. 7. 2022, 8.03
2 leti, 4 mesece
Za danes napovedan vrh vročinskega vala v Sloveniji
Vremenoslovci danes pričakujejo vrh tokratnega vročinskega vala v Sloveniji. Temperature se lahko v zahodnem delu države in tudi drugod povzpnejo vse do 39 stopinj Celzija, izključeni pa niso niti julijski temperaturni rekordi. Prve osvežitve bodo na severu Slovenije deležni v noči na nedeljo, vročinski val pa naj bi se končal v torek ali sredo.
Kot je povedal dežurni vremenoslovec Blaž Šter, bo danes zapihal jugozahodnik, ki bo visoke temperature iz Primorske razširil tudi v druge dele Slovenije, predvsem osrednji del, Dolenjsko, Belo krajino in dele Štajerske.
Dobro jutro, danes bo sončno in zelo vroče. Proti večeru bodo na severu nevihte. Jutri bo delno jasno, predvsem na severu bodo še nastale posamezne plohe in nevihte. pic.twitter.com/6UCRsa9X2q
— ARSO vreme (@meteoSI) July 23, 2022
Bomo izmerili julijske rekorde?
Najvišje temperature bodo dosegle okoli 38 stopinj, morda ponekod tudi 39 stopinj Celzija, predvsem v osrednji Sloveniji bi lahko padel tudi julijski vročinski rekord. Najvišja julijska izmerjena temperatura v Ljubljani je sicer 37,6 stopinje, kar bi danes lahko celo presegli, prav tako rekorde pričakujejo v drugih krajih.
Na skrajnem severovzhodu se bo popoldne že nekoliko čutil vpliv fronte, ki bo prinesla nevihte, a bi se v soboto pozno zvečer in v noči na nedeljo lahko pojavile zgolj na severu države.
Današnja ARSO opozorila, realnost podnebne krize. Težko bi si zamislil takšen scenarij. pic.twitter.com/TfM9isoCHL
— Blaž Šter (@vremenolovec) July 23, 2022
Večja osvežitev v torek ali sredo
V nedeljo je zaradi omenjene vremenske motnje mogoče pričakovati nekoliko nižje temperature, z izjemo Primorske, kjer se bo vročina še nadaljevala. Večjo osvežitev in najverjetnejši konec vročinskega vala vremenoslovci napovedujejo za torek in sredo, ohladitev pa bi lahko prinesla tudi nekaj padavin.
Radšel: Pijte zadostno količino vode
Internist Peter Radšel svetuje pitje zadostnih količin vode in izogibanje telesnim aktivnostim v času velike vročine, saj visoke temperature okolja za telo pomenijo obremenitev.
Po Radšlovih besedah so zaradi zmanjšane možnosti regulacije telesne temperature med najbolj ogroženimi skupinami starejši, prav tako delavci, ki delajo zunaj, pa tudi otroci.
Značilna in opazna znaka pregretja telesa sta motnja zavesti in hitro, plitko dihanje, posledice pa v najhujših primerih odpovedi srčno-žilnega sistema, možganov, jeter ali ledvic.
V TNP znosnejše temperature in manjše pomanjkanje vode kot drugod
Medtem ko se Slovenija sooča z daljšim vročinskim valom in sušo, so v Triglavskem narodnem parku (TNP) visoke temperature in pomanjkanje vode nekoliko manj izraziti. Tako prostoživeče živali na tem območju nimajo težav, v gorska območja, še zlasti v Bohinjsko jezero, pa se prihaja hladit več ljudi.
Kot je ocenil bohinjski župan Jože Sodja, sicer trenutno prevelikega pritiska na območje jezera, katerega voda ima v teh dneh kar 25 stopinj Celzija, ni zaznati. Se pa prevelika gneča ob morebitnem nadaljevanju vročine obeta v prihodnjih tednih skupaj z vrhuncem poletne turistične sezone. "Takrat se utegne obisk toliko povečati, da bo to šlo v škodo samega jezera in kakovosti vode v njem," je opozoril župan.
Prepričan je, da bo v prihodnosti temu vprašanju treba nameniti kar precej pozornosti in določiti, kakšna je nosilna zmogljivost jezera. "Mislim, da bomo morali to čim prej izpeljati in tudi uveljavljati, kajti narava nam kaže, da se bomo morali pripraviti na daljše vročinske valove," je dejal Sodja. Ob tem je poudaril, da je treba jezero ohraniti tudi kot zalogo vode, saj kaže, da se nam v prihodnosti obetajo tudi težave z vodo.
V TNP večjih težav z vodo ni
V samem TNP trenutno večjih težav z vodo ni. Kljub suši lahko prostoživeče živali najdejo dovolj vode za pitje in hlajenje. Miha Marolt iz javnega zavoda TNP je pojasnil, da živali v glavnem vso potrebno vodo dobijo z jutranjo pašo in roso. Javni zavod TNP pa v okviru upravljanja z divjadjo skrbi, da so kaluže, v katere se živali hodijo napajat in hladit, napolnjene z vodo.
Ker park leži na višjih nadmorskih višinah, so temperature, še zlasti ponoči, na območju parka bistveno ugodnejše kot v drugih delih Slovenije. Poleg tega je to tudi območje, kjer pogosteje prihaja do neviht, ki prav tako ohladijo ozračje in poskrbijo za nekaj vode.
Kljub temu je zaznaven upad vodostajev vodotokov, vendar večjih posledic na naravo parka to vsaj zaenkrat nima. "Glede na to, da je območje TNP pretežno kraški svet, pa je pomanjkanje vode prisotno," je pojasnil Marolt.
2