Četrtek, 5. 9. 2019, 4.00
4 leta, 7 mesecev
Kdo so menedžerji, ki v enem mesecu zaslužijo 18 povprečnih plač
Vrtoglavi zaslužki slovenskih menedžerjev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
33
Kdo so menedžerji, ki v enem samem mesecu v žep pospravijo tudi 18 povprečnih delavskih plač in v le enem letu odplačajo novo večsobno stanovanje v Ljubljani? Niso zaposleni v kakšnih multinacionalkah, zlata jajca jim nosijo funkcije v javnih podjetjih.
Računsko sodišče je pod drobnogled vzelo skoraj 400 državnih in občinskih podjetij, kjer so plače in odpravnine vodilnih poletele v nebo. "Ne more biti to samo stvar dogovorne ekonomije med nadzornim svetom, zaposlenimi v podjetju in samim vodstvom podjetja. Pri tem se bo morala vlada bolj ostro odzvati," meni Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča.
Kako so menedžerji obšli zakon
S kršenjem Lahovnikovega zakona, ki je v obdobju gospodarske krize pred desetimi leti drakonsko omejil visoka izplačila, so si menedžerji omislili številne obvode. Odpravnine, bonitete, službena vozila tudi v zasebne namene, zavarovanja in variabilni del plače - to so ugodnosti, zaradi katerih so plače nekaterih direktorjev ekscesne.
Vrtoglavi zaslužki slovenskih menedžerjev
85 kvadratov veliko trisobno stanovanje v Ljubljani lahko le po letu dni vodenja državne družbe Gen – I plača Robert Golob. Največji državni trgovec z elektriko je nekdanji vidni politik Jankovićeve Pozitivne Slovenije in Zavezništva Alenke Bratušek.
Tudi preostali energetski vladarji stresajo trg s svojimi zaslužki. Šef Petrola Tomaž Berločnik za aktualni avto leta ford focus (17.595 evrov) zasluži v manj kot dveh mesecih. Na mesec zasluži dobrih 11 tisoč evrov neto.
Sindikalist: To so za slovenske razmere nepojmljivi zneski
Sindikalist Branko Sevčnikar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, za katerim stojijo tisoči energetikov, njihove prejemke označi za ekscesne. "Določeni člani uprav ali predsedniki uprav lahko s prodajo državne elektrike iz državne nuklearne elektrarne v Krškem na leto zaslužijo za slovenske razmere nepojmljive zneske," pravi.
Vodi veliko večjo družbo, zasluži pa precej manj
Medtem ko nam električarji s plačami od 900 do 1.200 evrov v vseh vremenskih razmerah poskušajo omogočiti oskrbo z elektriko, direktorje varuje udobje menedžerskih sedežev. "Predlagal bi, da se tudi direktorje rangira po lestvicah uspešnosti, kot je to v športu. In da se prepreči, da nekdo, ki je v nekem podjetju povzročil škodo ali ga ni dobro vodil, pride v drugo podjetje in dobi ponovno možnost," pravi Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljane.
Ribič vodi družbo s 14-krat več zaposlenimi kot Golob, a zasluži skoraj štirikrat manj.
Na račun države na leto zasluži 300 tisoč evrov
Vzporedno omrežje v državi je postavil glavni kadrovik Borut Jamnik. S spretnim šahiranjem obvladuje finance državnih podjetij, bank in zavarovalnic. S taktičnimi potezami se je zavihtel na vrh državne Modre zavarovalnice. S pokojninskim skladom za javne uslužbence zasluži 150 tisočakov na leto, nadzor ameriške NKBM mu jih bo navrgel še najmanj 100, Cinkarna Celje in Krka pa še okoli 40 tisoč. V letu dni torej Jamnik na račun države pospravi najmanj 300 tisočakov bruto.
Visoke odlive državnega denarja v žepe menedžerjev že pretresa prvi revizor Tomaž Vesel. "Z revizijo želimo vzpostaviti nazaj sistem, ki naj bi bil vzdržen in razumen, po svoje primerljiv s plačami najvišjih predstavnikov države," pravi.
Sanjska odpravnina v vrednosti 120 povprečnih plač
Z izdatnim političnim odtisom se je na sam vrh državnega HSE zavihtel Stojan Nikolić. Kljub pogoltni naložbi Teš 6 in milijardnemu dolgu holdinga mu iz družbe priteče lepa vsota, 147 tisoč evrov, so poročali na Planetu.
Zakonskim omejitvam plač se izogibajo tudi v slabi banki. Za le 27 delovnih dni je neizvršni direktor Marko Simoneti od tam odnesel 45 tisoč evrov odpravnine. Plače je želel še zvišati.
Sanjsko odpravnino v vrednosti 120 povprečnih plač je dobila Lidia Glavina. Nekoč prva dama SDH jih bo odslužila z delom od doma.
"Treba je sneti očala in poskrbeti za ustrezno stimulacijo vseh"
Zakonske luknje danes omogočajo obvode za višje zaslužke. Treba je sneti očala in poskrbeti za ustrezno stimulacijo vseh, je odločen ekonomist Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve. "Država še zdaj ne ve natanko, kaj bi rada, zato tudi ne zna določati plač v javnem sektorju. Vse je posledica začetnega greha, da je država postala lastnica, ne da bi sploh vedela, kaj s tem počne," pravi.
Najbolje plačani energetik zasluži kar šestkrat toliko kot Šarec
Premier Marjan Šarec, ki danes odgovarja za blagostanje dveh milijonov ljudi in upravlja 10-milijardno premoženje države, zasluži dobre tri tisočake na mesec. Če ga primerjamo z najbolje plačanim ta hip, energetikom Robertom Golobom, zadnji pospravi za šest premierjevih plač na mesec.
Kaj za nas pomeni plača predsednika vlade?
Tomaž Vesel je že pognal revizijski vrtiljak. "Doma moramo doseči nacionalni konsenz, kaj za nas pomeni plača predsednika vlade. Brez demagoškega prizvoka, ki se ga bo zelo težko znebiti. Ko bomo imeli na mizi vse podatke o vseh v širšem javnem sektorju, bo to sploh mogoče narediti. V tem trenutku tega ni mogoče narediti," pravi. Če bo politika prisluhnila napotkom računskega sodišča, bi lahko v menedžerske plače zakopala že prihodnji mesec.
"Lahovnikov zakon bi bilo treba nadgraditi"
Lahovnikov zakon je dal nekatere rezultate, a razmere so se v 10 letih zelo spremenile, zato bi bilo treba Lahovnikov zakon nadgraditi, je odločen gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Anomalije je poskušal, pravi, popraviti že pred dvema letoma, a v prejšnji, Cerarjevi vladi za spremembe menda ni imel podpore. Pomemben del domače ekonomije še naprej ostaja v državni lasti, meni, čeprav je sam zagovornik premišljene privatizacije. To je vprašanje, ki ga mora odhajajoča vlada korektno razrešiti za naslednjo, še dodaja minister.
33