Sobota, 23. 11. 2024, 21.51
1 mesec
Aktivno državljanstvo
Voznik avtobusa zavrnil potnico z e-skirojem. "To je malo za lase privlečeno"
Številni potniki, ki v Sloveniji uporabljajo javni potniški promet, se ne soočajo le z zamudami, temveč tudi s težavo t. i. prvega in zadnjega kilometra, to je vprašanjem, kako od doma najlažje priti do postaje javnega potniškega prometa in nato od končne postaje do ciljne točke. Marsikdo si je za premostitev tega problema omislil električni skiro. A kaj, ko tega potniki na določena vozila javnega potniškega prometa ne smejo vzeti s seboj. Na pobudo bralke, ki se sooča prav s tem problemom, smo preverili, kdo dovoli prevoz e-skiroja in kdo ne, zakaj ne, za mnenje pa povprašali tudi Simona Koblarja, strokovnjaka za javni potniški promet z Urbanističnega inštituta RS.
Bralka nas je opozorila, da hčerka, ki se vsak ponedeljek in petek vozi med Celjem in Ljubljano, na avtobus prevoznika Nomago ne sme več vzeti svojega električnega skiroja. Do pred enim mesecem ji je voznik avtobusa to še dovolil, potem naenkrat ne več. Skiro je sicer uporabljala za prevoz od avtobusne postaje v središču Ljubljane do športne dvorane Stožice za Bežigradom, kjer trenira rokomet. Ta pot je dolga okoli tri kilometre – razdalja, ki jo z električnim skirojem lahko prevozimo bistveno hitreje, kot če bi se peljali z mestnim avtobusom, ki ga je pogosto treba čakati po petnajst in več minut.
Nomago: Gre za splošne pogoje in ne prepoved naše družbe
V družbi Nomago so pojasnili, da se za prepoved prevoza električnih skirojev niso odločili sami, temveč da gre za "splošne pogoje, ki veljajo za področje javnega prevoza potnikov in v skladu s katerimi prevoz električnih skirojev in koles ni dovoljen".
Konkretno: da potnik ne sme oddati za prevoz ali prinesti v avtobus e-skiroja, je, kot poudarjajo v Nomagu, navedeno v 46. členu uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe. V javno dostopnih zakonskih predpisih sami omenjenega 46. člena, ki naj bi bil osnova za prepoved e-skirojev, nismo našli, z Nomaga pa nam dodatnih pojasnil o tem kljub zaprosilu niso poslali.
Na Nomagu pravijo, da ne gre za prepoved prevoznika, ampak splošne pogoje.
Kot dodajajo, je v tem istem členu navedeno še, da potniki na avtobus ne smejo z e-kolesi, lahko vnetljivimi, eksplozivnimi, radioaktivnimi, jedkimi, kužnimi, strupenimi in drugimi snovi, prav tako ne s predmeti, katerih prevoz je prepovedan z zakonskimi predpisi ali iz vzrokov javnega reda in miru, predmeti ki so težji od 30 kilogramov in imajo volumen večji od 100 x 60 x 30 centimetrov, predmeti, ki niso ustrezno zapakirani ali zaščiteni in lahko med vožnjo poškodujejo ali povzročijo škodo ostalim potnikom in prevozniku ter stvarmi in predmeti, ki so z zakonom prepovedane, npr. orožje, mamila in druge psiho-aktivne snovi.
Določila, ki so jih v odgovoru na naše vprašanje navedli na Nomagu, smo našli na njihovi spletni strani, vendar ne pod 46., temveč 47. členom. Očitno je, da so ga kopirali s svoje spletne strani in ga nekoliko preuredili.
Odgovor Nomaga:
V 47. členu na spletni strani Nomaga pod zavihkom Splošni prevozni pogoji za javni prevoz potnikov in prtljage v notranjem cestnem prometu ni bilo zapisano, da je na avtobusu prepovedan prevoz e-skirojev, kot so zapisali v odgovoru na naša vprašanja (kakšen je bil prvoten člen, lahko vidite na spodnji fotografiji). Ko smo na Siolu začeli spraševati o tem, kje konkretno je prepoved e-skirojev zapisana, so člen popravili. Popravljen člen najdete s klikom na zgornjo povezavo, pod točko 47. in je tak, kot so ga poslali v odgovoru na naše vprašanje.
Strokovnjak: Ne izhajajo iz potreb potnikov
Raziskovalec Simon Koblar z Urbanističnega inštituta, ki se v okviru evropskih in nacionalnih projektov ukvarja z upravljanjem mobilnosti, celostnimi prometnimi strategijami ter integracijo prometnega in prostorskega načrtovanja, meni, da bi se lahko uporaba javnega potniškega prometa v kombinaciji z mikromobilnostjo, katere ena od možnosti je tudi e-skiro, glede na lokacijo bivanja in na ciljno lokacijo bistveno izboljšala.
"Tukaj bi prevozniki morali narediti vse, kar je v njihovi moči, da se to potnikom omogoči. Če se na ta način pridobi vsaj enega potnika, ki potuje na ta način, je rezultat ugoden. Mikromobilnost se spodbuja in je ne bi smeli ovirati. Iz tega primera je razvidno, da ne izhajajo iz potreb potnikov," se je na pojasnila prevoznika odzval Koblar.
Navaja, da je razumljivo, da je težko zagotoviti zelo hiter potovalni čas med Celjem in Ljubljano, ampak potem lahko potnik v Ljubljani, če uporabi e-skiro, potovalni čas prihrani. To je seveda bistveno drugače, kot če bi šel z mestnim avtobusom. Od 1. oktobra je uporaba mestnih avtobusov LPP sicer vključena v IJPP vozovnico, kar je velika prednost, saj je pot iz denimo prej navedenega Celja cenejša, časovno pa še vedno neugodna. Z e-skirojem si z glavne avtobusne postaje do ciljne točke, v omenjenem primeru Stožic, namreč še vedno hitrejši, je pojasnil sogovornik.
Država: Voznik ima pravico zavrniti prevoz e-skiroja na avtobusu
Na Družbi za upravljanje javnega potniškega problema (DUJPP) menijo, da prepoved prevoza električnih skirojev na avtobusu ni sporna, saj naj bi navsezadnje to, kot so navedli tudi v Nomagu, določali zakonski predpisi. Pri tem sami omenjajo 39. člen uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, v katerem je navedeno, da lahko šofer zavrne hrambo prtljage na prevozu, če ugotovi, da prtljaga ni primerna. "Ob oceni voznika, da je e-skiro potencialno eksploziven predmet, ima torej voznik pravico potniku zavrniti hrambo e-skiroja na vozilu," pojasnjujejo na Družbi za upravljanje javnega potniškega problema.
Iz pojasnil DUJPP je torej razbrati, da državni predpisi prevoza e-skirojev izrecno ne prepovedujejo, kot navajajo v Nomagu, prepuščajo pa prevozniku oceno, ali njihov prevoz pomeni varnostno tveganje.
E-skiroji lahko eksplodirajo, povzročijo požar
Kaže, da je strah, da bi električni skiro na avtobusu eksplodiral, na DUJPP velik, povezan pa naj bi bil z nizkim varnostnim standardom vgrajenih litij-ionskih baterij. Pravijo, da skiroja v avtobusni potniški prostor ni moč dati, spodaj v prtljažniku pa ni pod nadzorom. Ker lahko pride do poškodb in požara, se z njegovim transportom potencialno ogroža potnike, v primeru dogodka pa lahko povzroči tudi hujše posledice za potnike in vozilo, so še dodali.
Problem prvega in zadnjega kilometra v Sloveniji sicer ni redkost, a konkretne rešitve na DUJPP nimajo. "Praksa, da potniki skiro vzamejo s seboj na vozila javnega potniškega prometa, nato pa se z njim odpeljejo zadnjih nekaj sto metrov od postaje do končnega cilja, nam je znana, a žal zaradi več nedavnih primerov požarov in eksplozij v vozilih javnega prevoza, ki so jih povzročili električni skiroji po svetu, v praksi prevozniki potnikov hrambe danes večinoma ne dovoljujejo in jo tudi imajo pravico zavrniti," so pojasnili na DUJPP.
Za konec so dodali, "da dokler tveganje ne bo regulativno opredeljeno kot varno – kar danes ni, bo praksa zavrnitve hrambe e-skiroja na javnem potniškem prometu dovoljena."
"Vedno se lahko kaj zgodi, ampak lahko se vname tudi prenosnik"
Poudariti je treba, da ne gre vedno zgolj za razdaljo "nekaj sto metrov", kot navajajo na DUJPP. Takšno razdaljo bi marsikdo opravil peš, velikokrat gre za daljše razdalje. Koblar pravi, da za pot do dva kilometra uporabi skiro na nožni pogon, če je razdalja daljša, pa je električni skiro zelo priročna izbira. Kot možne kombinacije našteje tudi kolo ali zložljivo kolo.
DUJPP se v primeru prepovedi prevažanja skirojev na avtobus naslanja na "nedavne primere požarov in eksplozij v vozilih javnega prevoza, ki so jih povzročili električni skiroji po svetu".
Konec februarja je Združenje nemških transportnih podjetij prav zardi naštetih primerov izdalo uradno priporočilo industriji o nevarnosti požara in eksplozije v baterijah e-skirojev. "Električni skiroji so nevarni zaradi nizkega varnostnega standarda vgrajenih litij-ionskih baterij, kar pomeni večje tveganje za požar in eksplozijo," je navedeno v priporočilu. Glede na omenjeno priporočilo Združenja nemških transportnih podjetij od 1. marca letos dalje javna prevozna podjetja v Kölnu, Düsseldorfu, Dortmundu, Essnu, Duisburgu in Münchnu ne dovolijo več potnikom na vlake in avtobuse prinašati električnih skirojev. Enako je tudi na Irskem, v Španiji in Veliki Britaniji.
In kako to razlago komentira Koblar?
"Vsaka baterija je potencialno eksplozivna. Električni skiro ima baterijo 250 amperskih ur (Ah) na kapaciteto, prenosniki pa imajo baterije kapacitete od petdeset do sto amperskih ur. Kolikor jaz vem, je večina napak oziroma požarov na baterijah med polnjenjem oziroma praznjenjem, saj se takrat segrevajo. Ko skiro stoji na mestu, pa se ta možnost bistveno zmanjša. Poleg tega v uredbi, kot je videti, ne navajajo, da bi se tak primer zgodil pri nas. Če imaš izdelek s CE-certifikatom, naj bi proizvajalec jamčil, da je izdelek varen. Seveda se vedno lahko kaj zgodi, ampak lahko se vname tudi prenosnik. Utemeljevanje na podlagi nekih anekdotičnih požarov iz tujine je po mojem mnenju malo za lase privlečeno," meni Koblar in dodaja, da pri taki uredbi ne gre za prilagoditev potniku in tudi, da uredba ni dovolj jasno napisana.
Številni potniki javni potniški promet uporabljajo v kombinaciji z mikromobilnostjo, katere ena od možnosti je tudi e-skiro.
Kakšne so možne rešitve?
Opozarja, da bi bilo smiselno napisati, katere vrste e-skirojev je prepovedano prevažati oziroma, da je denimo prepovedano prevažati e-skiroje z baterijo z določeno kapaciteto. "Tudi, če na letalih želiš imeti prenosni računalnik pri sebi na sedežu, je omejitev do sto amperov. Tega se držijo vsi proizvajalci in v prenosnike ne vgradijo baterije s kapaciteto večjo od sto amperov."
Kot možno rešitev navaja umestitev ognjevarnih zabojev na avtobuse oziroma v prtljažnik avtobusov. Prepričan je, da bi se dalo najti rešitev, s katero bi se prilagodili potnikom in za prevoznike ne bi bila preveliko finančno breme. "Uporabniška izkušnja bi bila za potnika potem bistveno boljša, z minimalnim vložkom za prevoznike," je sklenil Koblar.
Prevoz e-skiroja na vlaku je dovoljen in brezplačen
Medtem pa potniki, ki potujejo z vlakom, lahko s seboj na vlak vzamejo e-skiro. "Prevoz skirojev in e-skirojev je skladno z veljavno potniško tarifo osebna prtljaga, ki se ne zaračunava," so nam sporočili s Slovenskih železnic.
Prevoznino za preobsežno prtljago sicer zaračunavajo v primeru, da ima potnik preobsežno prtljago, ki zavzame več prostora drugim potnikom, in sicer po določilih potniške tarife ST 700.04, so dodali.
Prav tako je z vlaki mogoč prevoz potnika s kolesom in e-kolesom, saj kot pravijo na Slovenskih železnicah, "zelo podpirajo uporabo trajnostnega prevoza." Za prevoz koles zaračunajo, in sicer dnevna vozovnica za neomejeno število voženj spremljanih koles z vlakom po Sloveniji stane 1,5 evra z DDV in tri evre z DDV za električno kolo.
Potniki morajo biti pozorni, saj vsi vlaki ne omogočajo prevoza koles in e-koles, temveč jih samo tisti, ki imajo v iskalniku voznega reda piktogram kolo.
SŽ nameravajo razširiti ponudbo za prevoz skirojev, e-skirojev, koles in e-koles
Vozni park potniškega prometa SŽ trenutno omogoča najmanj 1.110 mest za kolesa. Prostor za prevoz koles omogočajo vse nove garniture Stadler, starejše garniture 713, 813 in vagon D za prevoz koles, predelali pa so tudi šest motornih garnitur, od katerih vsaka nudi več kot trideset mest za kolesa.
Na račun že dobavljenih novih garnitur Stadler na Slovenskih železnicah nameravajo ponudbo za prevoz koles, e-koles, skirojev in e-skirojev še razširiti z dodatnimi vlaki, ki jih pričakujejo v letu 2025 in 2026. Prostor za kolesa je tako predviden tudi v dvajsetih na novo naročenih potniških garniturah. So pa tudi v procesu nabave štirih lokomotiv in dvajsetih novih potniških vagonov, ki imajo prav tako predvidena mesta za kolesa.
Ob koncu so navedli, da podpirajo tudi možnost izposoje koles, e-koles in e-skirojev na železniških postajah. S partnerji namreč sodelujejo pri postavitvi kolesarnic na postajah.
Na Slovenskih železnicah nameravajo ponudbo za prevoz koles, e-koles, skirojev in e-skirojev razširiti.
Na LPP dovoljen prevoz ustrezno zaščitenih zložljivih e-skirojev, a le izven prometnih konic
Na mestnih avtobusih LPP lahko potniki prevažajo zložljive električne skiroje, če so ti ustrezno zavarovani in pripravljeni za prevoz v skladu s Splošnimi prevoznimi pogoji, ki so navedeni v 45. členu, a samo izven prometnih konic, ki so med 6.30 in 9.30 uro ter 13. in 17. uro.
Električni skiro mora biti zložen, zaščiten s primerno prevleko ali torbo, med vožnjo položen na tla ob sedežu ali ob potniku, ki ga prevaža, in ne sme ovirati prehoda med sedeži ali vrat vozila. Prav tako mora biti skiro vedno izklopljen. Prevoz zloženih električnih skirojev se ne doplača, saj se štejejo kot osebna prtljaga, prevoz nezloženih skirojev pa ni dovoljen zaradi varnostnih razlogov in preprečevanja oviranja drugih potnikov, so še navedli na LPP.
Koblar ob tem pravi, da naj ima potnik na avtobusu vedno prednost, če ni zadostne kapacitete, da pa upa, da vozniki, ko avtobus ni prepoln, nanj spustijo potnika z e-skirojem. Je pa dobro, da imajo nekakšno podlago, da lahko potnika z e-skirojem, ko je avtobus prepoln, zavrnejo. Da dopuščajo prevoz zložljivih e-skirojev, ne pa prevoza nezložljivih, je po mnenju Koblarja razumljiv, saj so nekateri e-skiroji res veliki in bi zavzeli preveč prostora.