Vlada načrtuje pripravo programskega proračuna

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil finančni minister Franc Križanič, bo proračun po novem sestavljen iz 12 politik, ki sledijo določenim ciljem. Pripravo proračuna bo vodilo ministrstvo za finance Vlada namerava zaveze, ki jih je zapisala v razvojne dokumente in strategije, vsebinsko in številčno povezati z zapisanim v državnem proračunu. Tega je bilo v preteklih letih zelo malo ali nič, je ugotovil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Pripravo proračuna bo vodilo ministrstvo za finance, služba vlade za razvoj pa bo usklajevala skladnost ciljev z osnovnimi programskimi prioritetami.

Medtem ko je bil državni proračun doslej razdeljen po posameznih ministrstvih, pa bo po novem sestavljen iz 12 politik, ki sledijo določenim ciljem. Te politike so: politika spodbujanja podjetništva in podpora prestrukturiranju gospodarstva, raziskovalna in tehnološka politika, politika trga dela, politika izobraževanja, športa in kulture, prometna politika, politika kmetijstva, gozdarstva in ribištva, energetska politika, okoljska politika, stanovanjska in komunalna politika, politika razvojnega načrtovanja države, politika zdravstvenega varstva in socialne varnosti, politika obrambe, javne varnosti in zunanjih zadev ter politika upravnih pravosodnih in državnih organov.

Proračun v DZ najpozneje do 1. oktobra Kot bistveno pomanjkljivost dosedanje priprave proračuna je Gaspari izpostavil dejstvo, da nikoli niso ocenili, kaj pomeni vložek enega evra za njegov vpliv na splošno dobrobit slovenskega gospodarstva. Vlada bo pripravo predloga proračuna za prihodnji dve leti vnovič obravnavala 10. julija in zatem še 24. julija, v DZ pa ga bo poslala najpozneje do 1. oktobra.

S programsko pripravo proračuna se bo omogočilo, da Slovenija zmanjša primanjkljaj, ki je nastal zaradi krize, je dejal Gaspari. Ko bo krize konec, pa bo vlada po Križaničevih besedah krenila s programom stabilnosti, s katerim namerava do leta 2012 znižati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. V nasprotnem primeru bo vlada prisiljena zmanjšati nekatere transferje, ki jih je letos povečala. V tej fazi trenutno še nismo, je dodal.

Še enega rebalansa letošnjega proračuna Križanič ne pričakuje, morda le v primeru, da bi se pokazale nove razvojne naloge, za katere je treba najti vire v proračunu.