Višji prag za dodatno splošno olajšavo

Tako bi po navedbah ministrstva vsi prejemniki minimalne plače imeli pravico do višje dodatne splošne olajšave (2000 evrov). ESS bo predlog obravnaval v petek Tako bo za zavezance s skupnimi dohodki do 8300 evrov letno veljala dodatna splošna olajšava v višini 2000 evrov, za zavezance z dohodki med 8301 in 9600 evrov letno pa dodatna splošna olajšava v višini 1000 evrov. Zavezanci z dohodki nad 9600 evrov bruto bi imeli splošno olajšavo v višini 2959,60 evra, je državni sekretar Andrej Šircelj zapisal v informaciji o možni spremembi zakona o dohodnini, ki jo bo Ekonomsko socialni svet (ESS) obravnaval na seji v petek.

Z zvišanjem praga na 8300 evrov bi pravico do dodatne splošne olajšave imeli vsi, ki prejemajo minimalno plačo, v znesku pa je upoštevan tudi znesek regresa za letni dopust v višini 650 evrov ter morebiti drug manjši dohodek (npr. božičnica ali katastrski dohodek), so zapisali. Po ocenah ministrstva bi se se zavezancem s skupnimi dohodki do 8300 evrov neto dohodek na leto zvišal za okoli tri odstotke oz. 160 evrov, zavezancem z dohodki med 8301 in 9600 evrov pa za približno 2,4 odstotka oz. 160 evrov.

Zavezanci bi lahko dodatno splošno olajšavo uveljavljali že med letom Zavezanci z dohodki do 8300 evrov letno bi tako lahko uveljavljali splošno olajšavo v skupni višini 4959,60 evra, zavezanci z dohodki med 8301 in 9600 evrov letno pa splošno olajšavo v skupni višini 3959,60 evra. Zavezanci bi lahko dodatno splošno olajšavo uveljavljali že med letom pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, in sicer bi lahko pod pogojem, če njihov mesečni dohodek ne bi presegal dvanajstine od 8600 evrov oz. od 9600 evrov, uveljavljali dvanajstino ustrezne dodatne olajšave, je zapisal Šircelj.

Po navedbah ministrstva za finance so socialni partnerji na sestanku 15. maja, do katerega je prišlo na podlagi sklepa ESS s 23. aprila, sprejeli stališče, da se zagotovi usklajevanje omenjenih zneskov, in sicer na enak način, kot to velja za splošno in druge standardne olajšave ter lestvico za odmero dohodnine. To pomeni, da bi se enkrat letno uskladili s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec november v primerjavi z novembrom leto prej, kot ga ugotovi statistični urad. Zneske bi najkasneje v decembru za naslednje leto določil minister, pristojen za finance.

"Bolje pozno kot nikoli" Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole z danes poslanim predlogom oz. informacijo še ni bil podrobneje seznanjen; če pa držijo navedene številke, pravi, je "bolje pozno kot nikoli". Izrazil je še upanje, da se bodo v bodoče "te stvari hitreje odvijale". Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da predlagano zvišanje za 1500 oz. 600 evrov "nek napredek je", ni pa to tisto, kar po izračunih sindikati želeli. "Potrudili so se izračunati, da ne bi državne blagajne preveč prikrajšali," je dejal. Sicer se bodo z ostalimi sindikati v četrtek še dobili in uskladili stališče.

Podobno predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj ocenjuje, da predlagani dvig praga pomeni izboljšavo glede na trenutno stanje, da pa ni to tisto, kar so pričakovali. Če že popravljamo, pravi Rebolj, bi to morali storiti tako, da bi zajeli vse, ki prejmejo minimalno plačo in (kakršenkoli) regres.

"Ni res, da so predlagane številke skupno stališče" Kot pravi Rebolj, so na sestanku 15. maja delodajalci in sindikati zahtevali dvig prvega praga za 2000 evrov (na 8800 evrov), drugega pa za 1000 evrov (na 10.000 evrov). "V informaciji je zapisano, kot da so predlagane številke skupno stališče. Kar pa ni res," pravi Rebolj. Tako bi namreč zajeli vse, ki prejemajo minimalno plačo ter prejmejo ne le minimalni regres (v višini 650 evrov), ampak po katerikoli kolektivni pogodbi. Zahtevali so tudi, da je treba v znesek vračunati dvig minimalne plače in regresa v naslednjem letu. Na ministrstvu na dodatna vprašanja zaenkrat niso odgovorili.