Video: V Ljubljani je padel nov rekord: 38,4 stopinje Celzija

Potem ko so v soboto nove najvišje temperature izmerili na petih mestih, kjer opravljajo meritve, se je danes na novo rekordno vrednost živo srebro povzpelo v Ljubljani; za Postojno, kjer naj bi se obetal nov temperaturni rekord, pa za zdaj še ni podatkov. Drugod po Sloveniji je bilo sicer za spoznanje manj vroče kot v soboto, tako da so okoli 37 stopinj Celzija med drugim namerili v Mariboru, Novi Gorici, Murski Soboti in Celju.

Vročina ne bo popustila vse do četrtka Vročina sicer ne bo popustila vse do četrtka. Meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Benedikt Strajnar na vzhodu države ne pričakuje novih temperaturnih rekordov. Bodo pa temperature višje kot v soboto na Primorskem, kjer bi lahko v ponedeljek dosegle rekordne vrednosti. Prvo manjšo ohladitev pa si po napovedih vremenoslovcev lahko obetamo šele proti koncu tedna. S petkom prihaja osvežitev in vremenska fronta z nekaj padavinami.

V soboto je padlo pet temperaturnih rekordov V soboto so bile po Sloveniji izmerjene rekordne vrednosti temperatur na petih mestih, kjer se opravljajo meritve. Rekordi so padli v Novem mestu, kjer se je temperatura povzpela do 39,4 stopinje (prejšnji rekord 38,4 stopinje), v Slovenj Gradcu 37,7 stopinje Celzija (prejšnji rekord 36,8 stopinje), na brniškem letališču na 37,3 stopinje, v Kočevju so namerili 37,9 stopinje Celzija (prejšnji 36,9 stopinje). V Ljubljani je po novem rekord 38,4 stopinje, kar je desetinko stopinje več kot v soboto, medtem ko je prejšnja najvišja izmerjena temperatura v glavnem mestu znašala 37,6 stopinje.

V Sloveniji je bilo najbolj vroče leta 1950 V soboto je sprva kazalo tudi na rekordno vrednost v Črnomlju, kjer so namerili natanko 40 stopinj Celzija, rekord tamkajšnje merilne postaje pa znaša 40,6 stopinje Celzija. To je tudi doslej najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji, ki je bila zabeležena 5. julija 1950, isti dan kot zdaj že stari temperaturni rekord v prestolnici.

Zaradi vročine več ljudi na urgenco Zaradi vročine na ljubljanski urgenci sicer beležijo povečan obisk za od deset do 20 odstotkov, je ocenila zdravnica Nevenka Oblak-Piltaver. Do zdaj so v ambulanti in pri delu na terenu pregledali okoli sto ljudi, med njimi tudi nekaj izčrpanih in dehidriranih bolnikov. V teh dneh zdravniki v službi nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana, ki deluje v centralnem urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, nudijo pomoč mnogim kroničnim bolnikom, ki se jim zaradi vročine njihova osnovna bolezen poslabša. Pri delu v vročih poletnih dneh se srečujejo tudi z drugimi težavami pacientov, med drugim je v teh dneh več zastrupitev s hrano, saj je ta v tem času bolj pokvarljiva.

Pogosti so tudi piki insektov in krči v mišicah Veliko je tudi alergičnih reakcij na pike insektov, nekaj bolnikov, ki so jih obravnavali na urgenci, pa je bilo tudi splošno izčrpanih, pregretih in z laboratorijskimi testi dokazano dehidriranih. Pestile so jih slabosti, vrtoglavice in glavoboli. V teh dneh so pogosti tudi krči v mišicah, je še povedala Oblak-Piltaverjeva.

Slovenska mesta so samevala Središča slovenskih mest so v času največje vročine povsem samevala. So pa bile zato toliko bolj obiskane plaže, jezera in reke.

Vročina povzročala številne težave V kraju Kerinov grm v občini Krško sta ob 10.19 uri na površini okoli enega hektarja zagorela podrast in grmičevje. Požar so pogasili gasilci iz Krškega, Drnovega in Leskovca. V popoldanskih urah je v Kerinovem grmu znova prišlo do požara v naravi, potem ko so zagorele pnevmatike. Požar je krškim gasilcem že uspelo pogasiti. Zagorelo je tudi v prestolnici. Na Cesti v prod so v bližini čistilne naprave zagoreli trava, vejevje in odpadki, na Šmartinski cesti pa je na okoli 1000 kvadratnih metrih prišlo do travniškega požara. Oba so gasilci že pogasili. Suha trava je zagorela tudi v Sobetincih v občini Markovci, požar na okoli 20 kvadratnih metrih pa so tamkajšnji gasilci že pogasili.

V Mlačah v občini Slovenske Konjice so posredovali gasilci, ki so s prečrpavanjem in posledično prezračevanjem vode povišali raven kisika v vodi ribnika ter tako preprečili pogin rib.

Po podatkih Arso je v nedeljo na merilnem mestu Koper koncentracija ozona ob 9. uri presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter, na merilnem mestu Nova Gorica pa ob 15. uri. Povečano koncentracijo je pričakovati tudi v ponedeljek. Visoke koncentracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala. Na Arsu priporočajo, da ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Tudi za zdrave ljudi je priporočljivo, da se izogibajo naporom v času trajanja previsoke koncentracije.