Velikonočnica na Ponikvi še cveti

Ta ponos Ponikve namreč na rastišču Boletina, dober kilometer od cerkve sv. Martina na Ponikvi, še vedno cveti in s svojo lepoto privablja obiskovalce z vseh strani.

"Letošnja zima je podaljšala cvetenje velikonočnice, ki se ponavadi začne konec februarja in traja marca in morda še v začetku aprila, ponavadi pa do velike noči tudi že odcveti. Ker pa je letos bila velika noč precej zgodaj, zima pa dolga, hladna in obilna s snegom, je rast za kakšna dva tedna obmirovala in zato lahko njeno cvetenje občudujemo še v teh dneh," je povedal Zlatko Zevnik, predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva, ki upravlja rastišče velikonočnice na Boletini.

Dolgo cvetenje, veliko cvetov in obiskovalcev Letos smo ga za razliko od lani za informacijo o cvetenju k sreči poklicali še pravočasno in tako nismo zamudili njenih čudovitih podob ob včerajšnjem obisku Ponikve. "Res lahko rečemo, da je letošnja sezona velikonočnice ena boljših v zadnjih letih, tako po dolžini cvetenja in številu cvetov kot po številu obiskovalcev. Njeno cvetenje lahko občudujemo že skoraj šest tednov, predstavniki Zavoda za varstvo narave iz celjske enote so na rastišču našteli okrog 1300 cvetov, kar je zelo lepa številka in blizu rekordnim, ki se gibljejo okrog 1800 cvetov (v povprečnih sezonah pa jih beležijo med 800 in 900). Prav tako smo našteli že več kot tisoč obiskovalcev, nekaj pa jih seveda pričakujemo še v naslednjih dneh in predvsem ta konec tedna, ko bo tudi poskrbljeno za dežurstvo na rastišču in usmerjanje obiskovalcev," je zadovoljen Zlatko Zevnik.

Letos se je velikonočnica celo razširila na dodatne parcele rastišča, ki ga je za približno en hektar. Za lažji dostop do osrednjega dela rastišča pa so letos uredili tudi lesene stopnice, ki so v pomoč predvsem starejšim osebam, da lahko velikonočnice občudujejo od blizu.

Prvič tudi blagoslov velikonočnice Na gregorjevo, 12. marca, so letos prvič izvedli tudi blagoslov velikonočnice na Ponikvi, opravil ga je celjski škof Stanislav Lipovšek, ki si je prvič ogledal njeno cvetenje na rastišču na Boletini. Za to je imel tudi poseben razlog, saj je velikonočnica tudi v grbu celjske škofije.