Velikonočna praznovanja nekoč … kaj pa danes?

Nekoč … "Flancate, pečene v svinjski masti, smo jedli le z očmi" Petinšestdesetletna upokojenka Bernarda Košir se velikonočnega obdobja iz svojega otroštva še vedno živo spominja. Čas med pepelnico in veliko nočjo je mineval v znamenju 40-dnevnega strogega posta. "Celih štirideset dni smo bili brez mesa. Spomnim se, da je mati v času posta, če smo le imeli dovolj denarja, flancate cvrla v olju in te smo lahko jedli. Če pa nam je za olje zmanjkalo denarja in jih je morala cvreti v svinjski masti, smo jih lahko le gledali. Obesila jih je na vrvico in razprostrla po kamri, jedli pa smo jih lahko le z očmi."

Obeleževanje velike noči se je začelo s pripravo velikonočnih butar. Te so dva do tri dni pred cvetno nedeljo izdelovali iz sedmih vrst lesa, pomaranč in jabolk in jih na cvetno nedeljo odnesli v cerkev. "Imeli smo dve butari. Večjo, ki je varovala hišo, in manjšo, ki je ščitila živino. Na veliko noč smo staro sežgali in z njo zakurili ogenj, manjšo pa položili na prag hleva. Ko smo v začetku maja živino gnali v planine, so živali morale prestopiti butaro, kar naj bi jih varovalo pred boleznijo in nesrečo."

Teden dni pred veliko nočjo so gospodinje organizirale obsežne čistilne akcije. "Dobesedno vsako luknjo smo prebrisali, oprali okna in zavese, včasih celo belili hišo …"

84,4 odstotka Slovencev praznuje veliko noč

Tako je bilo nekoč. Kaj pa danes? Po podatkih inštituta Margetagent.com 84,4 odstotka anketirancev praznuje veliko noč. Anketiranci z njo najbolj povezujejo barvanje velikonočnih jajčk (90,6 %), pomislijo na velikonočno šunko (88,3 %), velikonočne pisanke (74 %) in obisk maše (60,4 %). Večina anketiranih pirhe barva doma (86,8 %), le 4,6 % pobarvana jajčka kupi v trgovini. Nekaj več kot polovica anketiranih (53,4 %) se drži posta na veliki petek.

Bralka Kristina je sporočila, da pri njih pripravijo večerjo iz blagoslovljenih jedi že v soboto popoldne, ko se gospodinja vrne z blagoslova jedi. Večino jedi prihranijo za velikonočno nedeljo.