Četrtek, 30. 3. 2023, 12.24
1 leto, 9 mesecev
"Veliko je metanja krožnikov in razbijanja omar"
"Veliko je metanja krožnikov in razbijanja omar. Tudi mi smo metali kakšne krožnike po kuhinji. Težko bi rekel, kako intenzivno je to, a vsekakor v loncu vre," o dogajanju v vladi pravi nekdanji politik Pavel Gantar, ki je prepričan, da se je Golobova vlada lotila preveč stvari hkrati, pri čemer za nekatere stvari še sama nima zelo jasnih predstav, kaj naj bi posamezna reforma pomenila. Politični analitik in strokovnjak za javno mnenje Andraž Zorko pa pravi, da zadnje zadeve, kot sta negotova usoda napovedanih reform in javna izpostavljenost Golobove partnerke Tine Gaber, ne bodo vplivale na odnose v koaliciji, ker se vsi zavedajo, kako so odvisni drug od drugega, prav tako so zadovoljni, da so na oblasti, in tega ne bodo izpustili iz rok.
Nič ni narobe, če predsednik vlade govori o svojem zasebnem življenju, saj je absolutna javna osebnost in javnost ima vso pravico vedeti več o njegovem osebnem življenju, o nedavnem pogovoru premierja Roberta Goloba v oddaji Preverjeno na POP TV pravi politični analitik Andraž Zorko, a pri tem dodaja: "Ni pa dobro, da se to meša z javnimi zadevami, kot so reforme, še zlasti, ker so reforme pomembne zadeva."
Golobova izjava, da morda nekaterih reform sploh ne bo, se Zorku zdi do neke mere nepremišljena. "Ne moreš govoriti o reformah, da bodo, in potem govoriti, da jih ne bo. To niso navadni zakoni, to so korenitejše sistemske spremembe, na katere čakamo v Sloveniji že desetletja. Če na ta način govoriš o njih, jih razvrednotiš že na začetku."
"To je slaba popotnica za reforme"
Na vprašanje, ali se morda Golob odpoveduje nekaterim reformam, na primer davčni, zaradi njihove nepriljubljenosti, Zorko odgovarja, da težko govorimo o nepriljubljenosti, saj reforme še niso bile predstavljene. "Začelo se je govoriti šele o posameznih elementih teh reform. Pri davčni reformi je izstopalo, da bo regres spet obdavčen. Mislim, da je to tudi razlog, da je premier okrcal ministrstvo za finance, češ da slabo komunicirajo. Res pa je tudi, da so se precej napačno lotili tega: da se zdaj govori o reformah, še preden se je vedelo podrobnosti, je zelo slaba popotnica za reforme."
Andraž Zorko meni, da zadnje zadeve (davki, Tina Gaber …) ne bodo vplivale na odnose v koaliciji, ker se vsi zavedajo, kako so odvisni drug od drugega.
Zorko meni, da slabo komuniciranje ni omejeno samo na davčno reformo, podoben primer je tudi zdravstvena reforma. "Tam imamo tri različne vire informacij, ki so včasih v protislovju, kar spet ni dobra komunikacija. Slišali smo vodjo strateškega sveta Erika Breclja, kako nima časa za ministra Danijela Bešiča Loredana, da nima časa za Dušana Kebra … Potem različne izjave glede groženj ministra z odstopom. Minister je rekel, da ni grozil z odstopom, Brecelj je rekel, da je zagrozil z odstopom. Tukaj ne vidim dobre komunikacije. Tako se ne dela."
Glede morebitne nepriljubljenosti nepremičninskega davka Zorko pravi, da tudi tukaj ne moremo že vnaprej soditi o tem, ker ne vemo, kaj točno je mišljeno. "Lahko samo omeniš nepremičninski davek, pa že vsi skočijo v zrak. Druga stvar pa je razložiti, kaj to pomeni v kontekstu trenutnega prispevka za stavbno zemljišče ter drugih davkov in olajšav, ter katere nepremičnine so mišljene za obdavčitev in podobno. Vsa predstavitev je bila šele na zelo površinski ravni, pa se je takoj vzpostavil konflikt za in proti, kar ni dobra popotnica."
Zorko o Tini Gaber
Na vprašanje, kako Tina Gaber, o kateri je Golob tudi govoril v oddaji Preverjeno, vpliva na javno mnenje, Zorko odgovarja, da je odvisno od tega, kako se poroča o tem. Če se poroča o njej kot premierjevi partnerki, s tem ni nič narobe. Vsak premier je absolutna javna osebnost, kar pomeni, da ima javnost pravico vedeti več o njegovem zasebnem življenju.
"Pri Tini Gaber se je vzpostavil prevladujoči narativ o tem, kaj je bila prej, s kom je bila in podobno, kar je nepomembno. Verjetno so ljudje presenečeni, ker do zdaj nismo imeli premierjev, pri katerih bi vedeli kaj več o njihovih partnerkah. Do neke mere so imeli tudi smolo. Miro Cerar se je ločil od prejšnje partnerke in dobil novo partnerko v času premierskega mandata. O partnerki Marjana Šarca praktično nismo vedeli ničesar. Janez Drnovšek je bil samski. Borut Pahor je svojo partnerko v bistvu potisnil povsem v ozadje. Mi nismo vajeni prvih dam. To je po mojem težava."
"Do dna, na katerem je bila Janševa vlada, je še veliko prostora"
Zorko meni, da zadnje zadeve (reforme, Tina Gaber …) ne bodo vplivale na odnose v koaliciji, ker se vsi zavedajo, kako so odvisni drug od drugega. Prav tako so zadovoljni, da so na oblasti, in tega ne bodo izpustili iz rok. Zorko tudi ne vidi nobenega mogočega scenarija v tem hipu, da bi se zgodilo karkoli resnega. Bosta pa verjetno še naprej padala podpora vladi in zaupanje vanjo. Ima pa po Zorkovih besedah ta vlada do dna, na katerem je bila Janševa vlada, še veliko prostora. "Mi v Valiconu merimo stopnjo zaupanja v raziskavi Nova normalnost. Trenutno je stopnja zaupanja v vlado –18, junija lani pa je bila +22. Torej so izgubili 40 točk, ampak do stopnje, ki jo je marca lani zabeležil Janez Janša, –54, je še kar daleč."
Glede padca priljubljenosti Zorko še poudarja, da vsaki vladi po pol leta oziroma enem letu pade priljubljenost. "To je značilno za vlade, ki so pod vodstvom strank, ki so nastale tik pred volitvami. In Golobova stranka ni izjema. To je podobno kot pri Cerarju: višji kot je uspeh na volitvah, višja so pričakovanja in večje je pozneje nezadovoljstvo. Te stranke nimajo zveste volilne baze, na katero bi se oprle."
Nekdanji politik strank LDS in Zares Pavel Gantar pa opozarja, da so hkrati napovedane številne zelo globoke reforme, od zdravstva do financ, poleg tega se dogajajo določene ustavne spremembe in s tega vidika napovedi povzročajo določene nemire. "To je povsem razumljivo, saj bi se lahko položaj določenih skupin spremenil, samo po sebi že to povzroča nestabilnost. Hkrati pa izvajanje, vsaj po besedah vlade sodeč, tako globokih reform na več področjih hkrati pomeni nepredvidljivost. Povzroča nehotene posledice in učinki ene reforme se lahko prelijejo na področje druge reforme."
"Vlada se je lotila preveč stvari hkrati"
Po Gantarjevem mnenju se je vlada lotila preveč stvari hkrati, pri čemer za nekatere še sama nima zelo jasnih predstav, kaj naj bi pomenile. Z vidika političnega procesa se Gantarju zdi to zelo tvegano ravnanje.
"Človek sicer ne ve, ali si s temi obljubami reform vlada kupuje čas, torej da moramo počakati in potrpeti, da prihaja reforma in jo bodo začeli uresničevati na primer leta 2024. Ampak leto 2024 ali 2025 bo enkrat prišlo in takrat bo treba pokazati rezultate. Ključno je, da vsakdo ne vodi svoje zasebne reformne politike in da znajo postaviti prioritete. Zjutraj se zbudiš s 30 problemi, a treba se je odločiti, katere tri oziroma štiri bomo reševali zdaj, drugi pa bodo žal še malo počakali. Priporočal bi jim več osredotočenosti, a glede na to, da vem, kako težko je to, jih ne obsojam."
"Če sta Erik Brecelj in Danijel Bešič Loredan različnega mnenja, bi morala narediti vse, da te stvari ne bi reševala pred očmi javnosti. A zdi se mi, da novejše generacije politiko jemljejo z vidika odrskih luči," pravi Pavel Gantar.
Gantar še pravi, da imamo v Sloveniji zelo značilne politične boje oziroma politične procese, ki veljajo za pluralne politične sisteme. "Veliko je metanja krožnikov in razbijanja omar. Tudi mi smo metali kakšne krožnike po kuhinji. Težko bi rekel, kako intenzivno je to, a vsekakor v loncu vre. Ali bo pokrovko odneslo ali pa jo bodo malo priprli in bo para šla ven po mirni poti, ne vem. Če sta Erik Brecelj in Danijel Bešič Loredan različnega mnenja, bi morala narediti vse, da te stvari ne bi reševala pred očmi javnosti. A zdi se mi, da novejše generacije politiko jemljejo z vidika odrskih luči."
"Odprti so vsi scenariji"
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, Gantar odgovarja, da je to težko reči. "Odprti so vsi scenariji, od predčasnega spora do tega, da se bodo uskladili in neke stvari izpeljali, mogoče ne v obsegu, kot so si zamislili. Predvsem je treba vedeti, da alternative na levi sredini ni – v tem je njihova moč. To, da javnomnenjske raziskave kažejo padec podpore vladi, je nekako zakonitost. Če hoče vlada kaj narediti, mora včasih plavati proti toku. Če ne naredi ničesar, bo volitve izgubila, če naredi nekaj pomembnih zadev, lahko tudi izgubi volitve, a bo vsaj vedela, zakaj jih je izgubila. To je bilo moje politično vodilo, če imajo oni drugačnega, pa je drugo vprašanje," je še dejal Gantar.
45