Ponedeljek, 30. 8. 2021, 22.17
3 leta, 3 mesece
Vedno več staršev otroke šola doma. Predstavnik ravnateljev: Kdo je tu nor?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,05
69
Šolanje na domu je pred leti veljalo bolj za izjemo, za športnike ali dolgotrajno bolne otroke. Danes zanimanje za izobraževanje doma izjemno narašča. Pred petnajstimi leti so se na domu izobraževali štirje otroci, v lanskem šolskem letu že 687 otrok. Pomisleke o takšnem šolanju imajo predvsem šolniki in ravnatelji, ki opozarjajo na pomanjkljivosti v sistemu, od izobrazbe staršev do ocenjevanja, ki je manj obsežno kot v šolskem prostoru, pa tudi kratenja pravice do otrokove socializacije z vrstniki.
Starši morajo svojo odločitev, da bodo šolali otroka doma, šoli sporočiti do 1. septembra. Zakon posebnih pogojev za osebe, ki otroka poučujejo na domu, ne predpisuje.
Od uvedbe šolanja na domu v šolskem letu 2004/05, ko so se doma izobraževali štirje otroci, je bilo v šolskem letu 2020/21 takih že 687 otrok, največ od prvega do vključno četrtega razreda, kar je razvidno v spodnji tabeli. Podatki za prihajajoče šolsko leto bodo znani po 10. septembru.
Porast verjetno tudi zaradi epidemije
"Ob konkretnih številkah se zdi, da se starši za izobraževanje na domu odločajo tudi zaradi protikoronskih ukrepov, ki smo jim priča že dobro leto dni," meni predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije Gregor Pečan. A se ravnateljskemu zboru v Sloveniji tak način izobraževanja zdi zelo, zelo sporen, na kar opozarjajo že več let.
Zanimanja za izobraževanje otrok doma je vsako leto več.
Izpiti enkrat letno, a ne iz vseh predmetov
"Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja program javne šole. Učenec mora s tem namenom opravljati preverjanje znanja, ki je v funkciji ocenjevanja znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Tega pa preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan,'' so nam pojasnili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Od 1. do 3. razreda se preverja znanje iz slovenščine in matematike. Od 4. do 6. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. Od 7. do 9. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture ter etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
Fizika ali kemija lahko ostaneta popolni neznanki
Znanje učencev v šolah preverjajo pri bistveno več predmetih kot doma, je še poudaril Pečan.
"Doma denimo lahko v zadnji triadi učenci med naravoslovnimi predmeti izberejo le enega. Obstaja velika nevarnost, da na primer kemija, fizika ali biologija ostanejo popolne neznanke. In pri družboslovnih predmetih je enako," je dodal.
Težave s socializacijo ali večja varnost in samozavest?
Zavod za razvoj šolanja na domu, ki izobraževanje doma spodbuja, navaja izsledke kanadske raziskave socialnih veščin otrok, ki imajo med drugim zaradi šolanja na domu večjo samozavest, kot otroci, ki se šolajo v šolah. Prav tako otroci doma manj trpijo zaradi pritiska sovrstnikov kot tistih v šolah. Otroci, ki se šolajo na domu, so pokazali tudi enak nivo sposobnosti vodenja, so bolje socializirani in bolj zreli, imajo manj motenj obnašanja ter zrastejo v odrasle, ki dosežejo ali presežejo družbene norme in zahteve, so še navedli.
"Ni variante, da bi bil tak otrok, ki se izobražuje doma, ustrezno socializiran, če je ves čas v prisotnosti svoje matere, svojih staršev. Če nima stika s sošolci in vrstniki, potem ne razvije socialnih mrež, ker jih ne more. Če bi bilo to dobro, potem bi tak način izobraževanja spodbujali v vseh državah," je ob teh informacijah še dejal Pečan in izrazil skrb za te otroke, ko bodo vstopili v srednješolski prostor.
Več stisk in samomorilnih misli
Izpostavil je še, da je slovenski osnovnošolski sistem v evropskem merilu nadpovprečno dober, zato ne razume dvomov staršev, da je šolski prostor nevaren in neprimeren. "Socializacija je eden najpomembnejših vidikov vzgoje, najpomembnejših vidikov vsake družbe. Brez ustreznega socialno razvitega osebka je delovanje nemogoče, in zelo malo je poklicev, kjer nekdo dela sam, nikomur ne odgovarja, z nikomer ne sodeluje," je še dodal.
V korist njegovemu stališču, še meni Pečan, govori tudi dejstvo, da so prav mladi v času epidemije izpostavljali stiske zaradi pomanjkanja socialnih stikov med mladostniki. "Povečale so se stiske, samopoškodbe, samomorilne misli, obiski pri psihoterapevtih. In na drugi strani imamo starše, ki pravijo, da je veliko boljše, če je otrok v domačem okolju, brez druženja, vrstnikov, sklepanja prijateljstev in socialnih mrež. Vprašam lahko samo: 'Kdo je tu nor?'" je še dejal Pečan.
69