"Večina samostojnih novinarjev komaj plačuje prispevke za socialno varnost"

Organizaciji menita, da bi morali biti iz napovedanega povišanja zdravstvenih prispevkov izvzeti vsaj tisti samozaposleni, katerih dohodki iz dejavnosti komaj omogočajo ohranjanje dejavnosti.

V društvu in sindikatu novinarjev se zavedajo, da samozaposleni v zdravstveno blagajno plačujejo manj kot redno zaposleni s primerljivimi dohodki, a opozarjajo, da imajo iz naslova zdravstvenega zavarovanja tudi manj pravic.

Bolniška šele po 30 dneh Samozaposleni, ki so v isti osebi delojemalci in delodajalci, namreč lahko bolniško nadomestilo v breme zdravstvene blagajne uveljavljajo šele po 30 dneh, kar v praksi pomeni, da v prvih 30 dneh ne morejo delati, torej tudi ne ustvarjati dohodka, iz katerega bi si lahko plačali bolniško nadomestilo.

Hkrati opozarjajo, da nezaposlovanje novinarjev in delo prek začasnih pogodb in statusov samostojnih podjetnikov "postaja sistemska praksa medijskih delodajalcev". Tiskani mediji so že nekajkrat zmanjšali proračune za zunanje sodelavce, zato so številni izgubili delo. Tudi na Radioteleviziji Slovenija se obeta 30-odstotno znižanje proračunov za zunanje sodelavce po uredništvih, navajajo.

Povprečni letni dohodek samostojnih novinarjev pod 13.000 evrov bruto Število samostojnih novinarjev je od leta 2010 s 393 padlo na 228, od tega ima skoraj polovica letne dohodke nižje od 5000 evrov, povprečni dohodek samostojnih novinarjev v letu 2011 pa je znašal 12.800 evrov bruto, navajajo v sindikatu in v društvu novinarjev.

Polovica vseh samostojnih novinarjev si ne plačuje prispevkov za socialno varnost. Večina "svobodnjakov" podpisuje tako imenovane "grabežljive" pogodbe, s katerimi za enkraten znesek odprodajo vse svoje avtorske pravice. Mednarodna zveza novinarjev je zato že začela kampanjo za pravične pogodbe, so navedli.

Novinarji si želijo rednih zaposlitev Večina samostojnih novinarjev po navedbah omenjenih novinarskih organizacij komaj plačuje prispevke za socialno varnost, bremena povišanja prispevkov ne bodo prevzeli naročniki dela, ki jih zanima le nižanje stroškov, ampak novinarji sami. Novinarji so večinoma v odvisnih razmerjih in bi si namesto samostojnega statusa želeli redne zaposlitve, kar izpričujejo tudi številne tožbe za odvisno razmerje, ki jih sprožajo novinarji.

Zato v društvu in sindikatu menijo, da bi morali biti iz napovedanega povišanja zdravstvenih prispevkov izvzeti vsaj tisti samozaposleni, katerih dohodki iz dejavnosti komaj omogočajo ohranjanje dejavnosti.

K vključitvi ministrstva za kulturo v pogajanja z ministrstvom za zdravje pri sprejemanju t. i. interventnega zakona so pozvali tudi Društvo Asociacija in Odprta zbornica za sodobno umetnost. V Obrtni zbornici Slovenije pa takšnemu zvišanju prispevkov za podjetnike nasprotujejo. Glede tega pa niso enotni niti v koaliciji.