Torek, 17. 3. 2020, 12.44
4 leta, 8 mesecev
Vas je strah in vas skrbi? Vsi ti občutki so normalni.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,64
9
Zaustavitev javnega življenja in omejitve gibanja vplivajo na vsakega posameznika v njegovih različnih vlogah. Od doma, kjer smo partnerji, starši ali otroci, do službenih in drugih. Kaj se posameznikom podi po glavi, česa se bojijo in zakaj se nekateri sovražno vedejo do tistih, ki so okuženi s koronavirusom? Odgovarja psiholog Iztok Spetič.
Izbruh koronavirusa močno vpliva na posameznikov vsakdanjik. Vlada je postopoma zaostrovala ukrepe, da bi omejila širitev virusa.
Zaustavljen je javni promet, zaprte so vse šole, vse nenujne trgovine oziroma storitve, prav tako ne obratujejo lokali in restavracije, izhodi posameznikov pa so omejeni le na tiste nujne.
Kot pravi psiholog Iztok Spetič, ljudi v izrednih razmerah najprej preplavita strah in panika. "Začnemo se zavedati, da je to, kar smo v prejšnjem mesecu brali in je bilo daleč stran, zdaj pri nas," razlaga Spetič.
"V prvi fazi se aktivirajo psihološki obrambni mehanizmi, kot sta lahko projekcija in negacija, večkrat se ta prepletata. Iščemo krivce za to stanje, begamo od strahu s tem, da si rečemo, da pri nas ni tako hudo kot v sosednjih državah," prepletanje misli razlaga Spetič.
Redko se zgodi, da je ves dan doma vsa družina
Nekaterim ob napovedani ustavitvi javnega življenja po glavi hodita skrb za lastno delo in vprašanje o finančnem položaju, pojasnjuje Spetič. Drugi te odločitve ne sprejemajo z jezo, najpomembnejša zanje je naloga, kako si reorganizirati življenje.
"To, da bo doma ostala vsa družina, je za marsikoga novost. V hitrem ritmu vsakdana se redko zgodi, da smo vsi skupaj doma vse dneve. Pri tem je pomembno, da se skupaj v družini pogovorimo in dogovorimo tudi o bolj praktičnih stvareh tako, da vsi pomagamo pri prilagajanju novim razmeram," svetuje Spetič.
"Nakopičenje hrane nam lahko daje občutek varnosti"
Ob koncu preteklega tedna so po spletu zaokrožile številne fotografije praznih trgovskih polic in gneče pred nakupovalnimi središči.
"Nakopičenje hrane nam lahko daje občutek varnosti. Podobno, kot se dogaja v vojni. Najvišje na seznamu so primarne potrebe, kot so hrana, zdravje in počitek," pojasnjuje Spetič.
"Pomembno je, da se zavedamo, da smo rešitev mi sami"
Odzivi posameznikov na zaostrovanje ukrepov, ki zadevajo gibanje, so različni. Ob koncu tedna je bilo še vedno mogoče videti fotografije precej polnih gostinskih obratov na priljubljenih točkah v prestolnici, čeprav je vlada že pred tem izdala opozorilo, naj se ljudje zadržujejo doma.
"Država, mediji in v družini starši so ključnega pomena, da se vsi zavedajo resnosti razmer. Pri tem je zelo pomembna pravilna komunikacija. V Italiji so se na začetku dogajale podobne stvari. Ljudje niso upoštevali pravil in določil, dokler ta niso bila zaostrena. Vsak je poskušal z negacijo dobiti prave izgovore, da ne bi sledil navodilom," opozarja Spetič in dodaja: "Pomembno je, da se zavedamo, da smo mi sami rešitev. Samo če se bo vsak posameznik odgovorno vedel in upošteval navodila, se bodo razmere v razmeroma kratkem času izboljšale."
Utrip Ljubljane:
"Sovražnost do okuženih je psihološki trik"
V Sloveniji se je število okuženih s koronavirusom povzpelo na 253. Pred tednom so iz Bele krajine poročali o sovražnem sprejemu družine, ki je okužena s koronavirusom, med sosedi.
"S projekcijo begamo od občutka strahu in odgovornosti. Strah me je, ko sem v nevarnosti, to čustvo pripomore k temu, da nevarnost vidim, jo spoznam in se od nje oddaljim. Sovražnost do okuženih nam pomaga, da neracionalno mislimo, da smo boljši, da se nam ne more pripetiti. A to je samo psihološki trik, realnost je ta, da smo vsi odgovorni in vsi v isti nevarnosti," dodaja Spetič.
"S socialno izolacijo rešili življenja najbolj ranljivih ljudi"
Priporočila ob širjenju koronavirusa so pripravili pri Zbornici kliničnih psihologov. Kot so zapisali, sta strah in skrb povsem normalna občutka ob epidemiji covid-19.
Ob tem lahko prenehanje opravljanja dela in drugih smiselnih aktivnosti zmoti dnevno rutino in lahko v kombinaciji z omejitvami stikov z ljudmi, ki so vam blizu, povzroči občutke žalosti ali depresivnega razpoloženja.
Z omejitvijo gibanja oziroma izolacije ali karantene dobimo občutek izgube osebne svobode, to pa lahko vodi v jezo, zamero, razdražljivost in medsebojne spore (zaradi omejenega prostora).
V svojih priporočilih navajajo predvsem ustvarjanje dnevne rutine, ki je ena od najbolj pomirjujočih stvari za otroke, saj vzdržuje občutek reda in smisla ter nadzora nad položajem.
Pomembna sta tudi dnevno spremljanje novic in sledenje priporočilom, vendar ne ves dan. "Dovolj je, da nove informacije preverite od tri- do petkrat na dan ali gledate ene od televizijskih novic, ne bodite pa nenehno dejavni na spletu in ne imejte ves čas prižganega televizijskega kanala z novicami," navajajo v Zbornici kliničnih psihologov.
Dodajajo, da je treba dejavnosti uravnotežiti tudi z drugimi dejavnostmi, ki niso povezane s koronavirusom, kot so kuhanje, branje, poslušanje, glasbe, hišna opravila, telesna dejavnost …
”Predvsem pa vedite, da boste s socialno izolacijo rešili življenja najbolj ranljivih ljudi, tudi svojih bližnjih. Tudi to vam bo pomagalo preživeti to obdobje," so še zapisali v Zbornici kliničnih psihologov.
9