Torek, 8. 10. 2019, 10.54
5 let, 2 meseca
V treh mesecih štirje resni incidenti zrakoplovov Slovenske vojske
Skupina za preiskavo letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov Republike Slovenije ima v zadnjem času še posebno veliko dela. V treh mesecih so se namreč zgodili štirje resnejši incidenti, ki jih skupina še preiskuje. Ministrstvo za obrambo odgovarja, da gre za pridobivanje pomembnih izkušenj in učenje na napakah, ki so "najdragocenejše učiteljice".
Helikopterska enota Slovenske vojske ima v svoji sestavi štiri helikopterje tipa AS532 Cougar in osem helikopterjev tipa Bell 412.
"Helikopterji zahtevajo tako redno vzdrževanje in preglede, predpisane s strani proizvajalca, kot tudi izredne posege za odpravo napak, zato so posledično redko vsi v uporabi," so na ministrstvu odgovorili na vprašanje, koliko helikopterjev Slovenske vojske je operativnih v tem trenutku.
Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah naj bi vojska trenutno uporabljala le tri helikopterje – cougarja in dva bella, a natančnejšega odgovora nam niso mogli posredovati, ker je to del podatkov o operativnosti vojaških zmogljivosti in zato varovan podatek. Pojasnili so le, da z dnevno razpoložljivimi posadkami, helikopterji in letali uresničujejo vse zadane oziroma načrtovane operativne naloge.
Pri najzahtevnejših oblikah letenja je možnost za napake največja
Letenje na nižjih višinah, reševanje ob steni in lebdenje spadajo med najzahtevnejše oblike helikopterskega delovanja, pojasnjujejo na ministrstvu. Pri takšnem letenju je možnost napake največja, in sicer zaradi več dejavnikov, kot so zahtevnost terena, usklajenost delovanja in upravljanja helikopterja v teh položajih ter minimalnih možnosti za odpravljanje odklonov. Posadke s helikopterji zaradi izurjenosti na teh področjih vsakodnevno rešujejo življenja, pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo.
- Incident 1: Pilatus po pristanku v Portorožu zletel s steze
Zadnji incident vojaških zrakoplovov se je zgodil v soboto, 28. septembra, na letalskem mitingu v Portorožu, ko je Pilatus PC9 zapeljal s pristajalne steze, saj se ni mogel pravočasno zaustaviti. V dogodku ni bil nihče poškodovan, prav tako naj ne bi bilo večje škode na letalu.
Kot pravijo očividci, naj bi letalo pristalo predaleč, ob zaviranju pa so mu kolesa najprej zablokirala, nato pa so zaradi sile počile pnevmatike. Služba za preiskave letalskih nesreč še vedno temeljito raziskuje tudi okoliščine tega dogodka, zato nam več o njem na ministrstvu niso mogli povedati.
- Incident 2: Vrtenje helikopterja na letališču
Primer pilatusa pa ni osamljen. Le deset dni pred tem, v ponedeljek, 16. septembra, je bilo mogoče med sprehodom ob ogradi brniškega letališča jasno videti vrtenje vojaškega helikopterja, ki je nato pristal med drsenjem. Več kot očitno posadka nad delovanjem plovila ni imela nadzora.
Kot so nam pojasnili na ministrstvu za obrambo, je posadka helikopterja Bell 412 na Brniku med redno nalogo preverjala delovanje hidravličnega sistema in zabeležila nepravilnosti pri delovanju helikopterja. Po varni zaustavitvi motorjev so o tem obvestili službo za preiskave letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov, ki na podlagi analize podatkov delovanja helikopterja in izjav prisotnih ugotavlja vzrok za dogodek.
- Incident 3: S kolesi helikopterja zadeli jeklenico za prevoz lesa na bovškem
V petek, 23. avgusta, je posadka helikopterja Slovenske vojske Cougar AS532 H3-73 s kolesi zadela jeklenico pri kraju Srpenica, so nam potrdili na ministrstvu.
Po naših informacijah je helikopter poškodovan in zato še vedno prizemljen. V kakšnem stanju je, nam na ministrstvu niso odgovorili, saj preiskava še ni zaključena.
"Služba za preiskave letalskih nesreč vojaških zrakoplovov, kot letalski preiskovalni organ Ministrstva za obrambo, pristojen za preiskovanje nesreč slovenskih vojaških zrakoplovov v Republiki Sloveniji in v tujini, temeljito raziskuje okoliščine tega dogodka. Helikopter je med preiskavo v njihovi pristojnosti," so zapisali.
Kot je znano, so na bovškem tovrstne jeklenice precej pogoste, nove se lahko pojavijo tako rekoč čez noč, zato se piloti nizkim letom na tem območju izogibajo, to področje naj bi bilo zato neprimerno tudi za urjenje, a kot so nam pojasnili na ministrstvu, naj bi šlo prav za to.
"Helikopterske posadke Slovenske vojske morajo biti izurjene tudi za taktično letenje na nižjih višinah. Moštvo 15. polka vojaškega letalstva zato redno načrtuje tovrstno usposabljanje, zaradi katerega posadke hitreje pridejo do pomoči potrebnih in jih pravočasno pripeljejo do zdravstvenih ustanov. Znanje in izkušnje pilotov, pridobljene med tovrstnim urjenjem, so neprecenljivi, ko gre za strokovno, predvsem pa pravočasno reševanje človeških življenj," so zapisali.
- Incident 4: Poškodba rotorja ob trku z vejami
16. julija je helikopter ob prevozu markacistov in opreme nad dolino Vrata s krakom rotorja zadel v vejo, zaradi česar je bil rotor poškodovan. Poškodbo so takoj sanirali in je bil helikopter že takoj naslednji dan spet operativen.
"Posadka je s helikopterjem Cougar AS532 H3-73 na izjemno zahtevnem območju doline Vrata izkrcavala opremo in moštvo. Med lebdenjem nad tlemi so se s helikopterjem približali nižjim borovcem, katerih veje so se zaradi sunka vetra dvignile in pri tem zadele krak rotorja," so dogodek pojasnili na ministrstvu.
Kako incidente komentirajo na ministrstvu za obrambo
Na vprašanje, kako komentirajo štiri večje incidente v krajšem časovnem obdobju, so nam na ministrstvu za obrambo odgovorili, da gre za dragoceno pridobivanje izkušenj in učenje na napakah.
"Posadke helikopterjev Slovenske vojske usvojijo potrebno znanje, dobijo neprecenljive izkušnje, predvsem pa dosežejo zahtevano stopnjo izurjenosti za uresničevanje najzahtevnejših zračnih operacij med usposabljanjem oziroma urjenjem. V procesu učenja se, poleg izjemnih uspehov, zgodijo tudi napake. Napake so najdragocenejša učiteljica in prav zato so piloti Slovenske vojske pri svojem delu izjemni."
Skrb, da tehnika ne bi omogočala varnega dela, je odveč, pravi ministrstvo
Obstoječa tehnika za uresničevanje zračnih operacij omogoča varno delo, pravijo. Kot pojasnjujejo, nimajo niti kadrovskih težav.
"Število posadk oziroma osebja v helikopterskih oddelkih se sicer spreminja, a zadošča za opravljanje operativnih nalog glede na razpoložljivost letalnikov. Posadkam je omogočeno zahtevano usposabljanje za vzdrževanje operativnih zmogljivosti, prav tako se piloti letno usposabljajo v izvajanju izrednih postopkov na simulatorju letenja," pojasnjujejo na ministrstvu.
Kakšni so letni stroški vzdrževanja letalnikov
Letalsko-tehnična eskadrilja, ki skrbi za vzdrževanje letalnikov Slovenske vojske, načrtuje njihovo vzdrževanje na letni ravni ter pri tem sledi predpisom in usmeritvam proizvajalca, pojasnjujejo na ministrstvu.
"V primeru modernizacije in nadgradenj helikopterjev gre za večletni projekt, ki se finančno porazdeli skozi več let. Načrtovana sredstva za vzdrževanje helikopterjev Slovenske vojske v letu 2019 znašajo 2.690.000 evrov," so pojasnili.
"Stanje je treba izboljšati"
Na vprašanje, ali se pri delu helikopterskih enot spoprijemajo z izzivi ali omejitvami, so bili redkobesedni, a so z odgovorom potrdili, da so spremembe oziroma izboljšave potrebne.
"Če povzamemo besede načelnice Generalštaba Slovenske vojske generalmajorke Alenke Ermenc na zadnjem srečanju s predstavniki medijev v avgustu - stanje na področjih kadrovskega primanjkljaja, materialnih virov oziroma infrastrukture ter finančnih virov je treba izboljšati," so zapisali v odgovoru.
Septembra poleteli 65-krat, letos že 616-krat
Dežurne helikopterske posadke Slovenske vojske so sicer v pripravljenosti na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku in na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru. Vsak dan se na posredovanje odpravijo v 15 minutah.
17