Četrtek, 21. 2. 2019, 14.23
5 let, 9 mesecev
V Sloveniji skrb zbujajoče naraščajo bolniške odsotnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,56
6
Število izgubljenih dni zaradi bolniških odsotnosti se je v primerjavi z letom 2017 povečalo za 6,4 odstotka.
Slovenski gospodarstveniki ugotavljajo, da se število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti delavcev v zadnjih letih skrb zbujajoče povečuje. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da evropsko povprečje presegamo za četrtino.
"To je veliko finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno kakor tudi za delodajalce," sporočajo iz GZS in navajajo, da je v tem trenutku v bolniškem staležu trenutno prek 24 tisoč oseb. Nacionalni inštitut za javno zdravje meni, da na povečan obseg bolniških staležev vplivata tudi višanje upokojitvene starosti in podaljševanje pokojninske dobe.
Na GZS so izračunali, da je Slovenija v preteklem letu zaradi bolniških odsotnosti izgubila več kot 12 milijonov delovnih dni. V primerjavi z letom 2017 se je število izgubljenih dni povečalo za 6,4 odstotka. Priznavajo, da je nekaj tega povišanja zaradi večjega števila delovno aktivne populacije, preostanek pa je posledica večje obolevnosti in povečanega števila poškodb, predvsem zunaj dela.
Zaradi bolniške odsotnosti izgubimo skoraj četrtino več delovnih dni
"V Sloveniji izgubimo v primerjavi s povprečjem EU zaradi bolniške odsotnosti skoraj četrtino več delovnih dni, kar je presenetljivo, saj smo po stopnji zdravja vsaj na evropskem povprečju. Največji delež bolniške odsotnosti je v nekaterih delih javnega sektorja, kot so zdravstvo, šolstvo, vojska in policija, ter v nekaterih industrijskih in drugih panogah, med katerimi so kmetijstvo, ribištvo, rudarstvo, gostinstvo in turizem, trgovina na drobno in gradbeništvo," so zapisali v najnovejšem komentarju GZS.
Dodajajo še, da je odhodek za nadomestila v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lani znašal 348 milijonov evrov oziroma 10,5 odstotka več kot leto pred tem. Tudi odhodek v breme delodajalcev, ki plačujejo bolniško odsotnost do 30 delovnih dni, je lani znašal okoli 350 milijonov evrov. Ob tem opozarjajo, da morajo delodajalci ob plačilu nadomestila plačati še delavca, ki bo opravil delo odsotnega delavca.
Časovno omejeno trajanje bolniške odsotnosti?
Na GZS še poudarjajo, da velika večina evropskih držav pozna časovno omejeno trajanje bolniške odsotnosti in čakalni oziroma neplačan dan, hkrati pa poudarja in praviloma izvaja ustrezne postopke poklicne rehabilitacije po dolgotrajni bolniški odsotnosti.
"Tudi v Sloveniji delodajalci veliko sredstev vlagajo v ukrepe za promocijo zdravja in varnosti na delovnem mestu, vendar si pri tem želimo večjo podporo države pri financiranju in davčni obravnavi teh odhodkov," še dodajajo.
Bolniška odsotnost v breme ZZZS (nad 30 delovnih dni) se bolj povečuje kot bolniška odsotnost v breme delodajalcev (do 30 delovnih dni).
6