V Pozitivni Slovenji nikoli več tako, kot je bilo

Po sicer ne preveč prepričljivi zmagi ustanovitelja stranke Zorana Jankovića proti Alenki Bratušek Pozitivna Slovenija ne bo več največja parlamentarna stranka, saj je razkol neizbežen tudi med poslanci, ki bodo odločilno vplivali na dogodke v prihodnjih tednih.

Plan B za drugo infrastrukturo Da je na vrsti "plan B", je že po kongresnem glasovanju povedal vodja poslancev Jani Möderndorfer, kar verjetno pomeni ustanovitev nove poslanske skupine oziroma stranke. Nekaj poslancev in tudi drugih vplivnih članov stranke je sicer že zapustilo PS oziroma napovedalo izstop iz stranke.

Za zdaj kaže, da ima Bratuškova med poslanci precej več podpornikov kot Janković. Če so bili na kongresu na Brdu poslanci PS enakovredni navadnim članom stranke, so zdaj njihovi glasovi bistveno bolj dragoceni. Znotraj razpadajoče koalicije bodo imeli še vedno največ glasov, za razmerja znotraj PS pa je pomembno to, da je z zmago na kongresu Janković prevzel tudi vso strankino infrastrukturo.

Ob ustanovitvi nove stranke bodo odcepljeni poslanci lahko ustanovili novo poslansko skupino, tako pa bodo dobili tudi prostore in finance, prepotrebne za oblikovanje nove politične opcije. Podobnih primerov je bilo v slovenski parlamentarni zgodovini kar nekaj, nazadnje je največji poslanski osip doživela LDS leta 2007, ko je šest njenih poslancev oblikovalo poslansko skupino Zares.

Šest jih lahko pogrešajo Čeprav ta trenutek v SD, DL in DeSUS zagotavljajo, da so edina možnost čimprejšnje predčasne volitve, bo zelo pomembno, ali ima koalicija v parlamentu še vedno več glasov kot opozicija.

Takšno razmerje ostane, če bo Bratuškovi ostalo zvestih 21 od 27 poslancev. V tem primeru bi bili jeziček na tehtnici trije nepovezani poslanci, ki si ne želijo predčasnih volitev, in poslanca manjšin, ki praviloma ne želita odločati o padcu ali oblikovanju vlade.

Pahor ve vse o predčasnih volitvah Predčasne volitve lahko predsednica vlade sproži v torek, ko se bo pogovarjala s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Predsednik sicer nima pristojnosti, da bi njen odstop sprejel, Bratuškova ga mora poslati v državni zbor. Ima pa Pahor s tem postopkom neposredne izkušnje, saj smo se prvič odpravili na volišča pred potekom štiriletnega mandata ravno po padcu njegove vlade leta 2011.

Volitve pred poletjem misija nemogoče Tudi takrat so si vsi prizadevali za to, da bi bile volitve čim prej, kandidatov za novega mandatarja ni bilo, a je kljub temu od neizglasovane zaupnice Pahorju do volitev preteklo 75 dni.

Če bi se torej državni zbor z odstopom Bratuškove seznanil že v sredo pred prazniki, kar se ne zdi verjetno, 75 dni pomeni 13. julij, kar bo torej sredi poletja. Domevni načrt o predčasnih volitvah pred parlamentarnimi počitnicami je tako misija nemogoče. Bolj verjeten je dogovor v koaliciji o datumu volitev, ki bi mu Bratuškova prilagodila tudi datum odstopa, ki sproži vse postopke.

Gregor Virant je vse napovedal že pol ure po Jankovićevi zmagi Zanimivo je, da je Državljanska lista Gregorja Viranta v sporočilu, objavljenem le pol ure po Jankovićevi kongresni zmagi, zapisala prav to: "Pričakujemo takojšen dogovor o datumu predčasnih volitev." Torej niso govorili o odstopu Bratuškove, ampak o dogovoru o datumu volitev, ki bodo tako verjetno jeseni.

Milan Kučan nič več kot včasih Verjetno bo tudi to ena od tem torkove seje poslanske skupine PS, po kateri bo morda bolj jasno, natančno koliko podpornikov med poslanci ima Alenka Bratušek. In da, tudi tokrat, tako kot pred kongresom, bodo nadaljnji tok dogodkov narekovale prav poteze ključnih ljudi Pozitivne Slovenije.

Stranke, ki je v povsem drugačnih političnih razmerah nastala v nekaj tednih, tudi s podporo nekdanjega predsednika Milana Kučana. In stranke, v kateri ni od petka nič več tako, kot je bilo pred tem.