Četrtek, 15. 10. 2020, 17.33
4 leta, 2 meseca
V opoziciji tudi kritike novih ukrepov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,29
79
"Spet bodo prizadete storitvene dejavnosti," je opozoril Marjan Šarec in se vprašal, kje se bo našel denar za pokrivanje izpada dohodkov.
V opozicijskih vrstah so kritični do nekaterih ukrepov, ki jih je v sredo za zajezitev širjenja novega koronavirusa sprejela vlada. Kljub temu pa državljanke in državljane pozivajo, naj ukrepe spoštujejo, zlasti ko gre za osnovno zaščito, h kateri spadajo skrb za higieno, nošenje mask in omejevanje medsebojnih druženj.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v izjavi v DZ spomnil na razmere spomladi, ko je bilo okužb bistveno manj, pa je bila vlada, ki jo je tedaj vodil, deležna številnih očitkov. "Danes je pa zadeva ušla iz rok," je menil. Če spomladi še ni bilo jasno, za kakšen virus gre, je danes tega znanja po njegovih besedah bistveno več. "Sprašujem se, kaj so delali poleti," je dejal.
Kljub vsemu je pozval k spoštovanju zlasti osnovnih ukrepov. Tudi glede nošenja maske na prostem je Šarec povedal, da nima težav s tem ukrepom, če so pristojni presodili, da bo to zamejilo širjenje virusa. Kar zadeva šole, pa bi po njegovih besedah lahko razmislili o ukrepu, po katerem bi pouk izvajali deloma v šolah deloma na daljavo.
Šarec: Gre za "ukrepe na vrat na nos"
O omejevanju gibanja na območja statističnih regij pa je Šarec dejal, da ga to "spominja na leta, ko smo imeli še lokale za kadilce in nekadilce in so bili pregrajeni z rožo v koritu". Na sploh gre po njegovem mnenju za "ukrepe na vrat na nos". "Spet bodo prizadete storitvene dejavnosti," je opozoril in se vprašal, kje se bo našel denar za pokrivanje izpada dohodkov.
Bojano Muršič iz SD predvsem moti, da vlada za širjenje virusa krivi državljanke in državljane, ki so se že v prvem valu epidemije odpovedovali marsičemu. Številke nam res niso v ponos, toda iskanje krivcev med njimi je po njenem mnenju "absolutno nesprejemljivo in bizarno". Morali bi se zazreti sami vase in oceniti, kaj delajo narobe, je dodala. Po izkušnjah Muršičeve sicer velika večina ljudi ukrepe upošteva, zato verjame oziroma upa, da bo drugi val čim prej minil.
"Vlada se ni sposobna spopasti z epidemijo"
Ukrepi so po mnenju vodje poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca dokaz, da je vlada na tem področju neaktivna, vzame pa si dovolj čas za kadrovanje in za to, da "si podreja državo". Nekateri ukrepi so po njegovih besedah, milo rečeno, zmedeni in nelogični ter omejujejo ustavne pravice. Prav tako jih razume kot krepitev nadzora, ki ga izvaja ministrstvo za notranje zadeve.
Vlada se ni sposobna spopasti s to epidemijo in je škodljiva tako v političnem kot v zdravstvenem pogledu, je še menil. Kljub temu pa je Vatovec pozval k upoštevanju osnovnih ukrepov, ki da so tudi najbolj smiselni, od nošenja mask in umivanja rok do "zdravorazumskega omejevanja stikov".
Predsednica SAB Alenka Bratušek je dodala, je vlada sama sestavila seznam ukrepov oziroma določila posamezne faze njihovega sprejemanja. Vendar pa bi morala te ukrepe po njenem mnenju jasneje predstavljati javnosti, nato pa se jih nekaj časa držati, saj bo le tako mogoče oceniti, ali delujejo.
V opoziciji proti združevanju regulatorjev z "vsemi pravnimi sredstvi"
V opoziciji po sredini vladni potrditvi zakonskega predloga, ki predvideva združevanje regulatorskih agencij, vztrajajo, da gre za nedopustno rešitev. Napovedujejo, da bodo njeno uveljavitev poskušali preprečiti "z vsemi pravnimi sredstvi", saj da gre za podrejanje institucij vladi.
Vlada je predlog zakonskega predloga, s katerim bi osem regulatorskih agencij združili v dve, Javno agencijo RS za trg, varnost prometa in potrošnike ter Javno agencijo RS za finančne trge, sprejela na dopisni seji v sredo. V opozicijskih strankah LMŠ, SD, SAB in Levica so sicer že pred tem opozarjali, da gre za poskus političnega prevzema neodvisnih ustanov.
Vztrajajo, da je zakonski predlog nedopusten
V primerjavi z osnutkom, ki je v medije prišel pred dnevi, je v sprejetem predlogu predvideno, da člane sveta in uprave obeh organov imenuje DZ. Vlada je tako prisluhnila eni od kritik iz prvotnega osnutka, ki je v medije prišel pred dnevi in je predvideval le vlogo vlade pri imenovanju vodstvenih organov obeh agencij.
Vendar pa v opozicijskih vrstah kljub tej spremembi vztrajajo, da je zakonski predlog nedopusten. Po besedah Šarca se Janša ne odreka krčevitemu boju za prevzem vseh institucij v tej državi, in to v obdobju epidemije.
O morebitnem zakonodajnem referendumu na to temo po besedah Šarca v opozicijskih vrstah še ni bilo govora. Kot je dejal, pa bo morala opozicija delovati hitreje. Poleg enotnosti, ki so jo doslej pokazali, bodo morali biti še bolj operativni in še hitrejši pri "preprečevanju zlobnih nakan te vlade".
Vatovec: Vlada bi se morala posvečati reševanju zdravstvenih razmer
Tudi Vatovec je menil, da bi se vlada morala posvečati reševanju zdravstvenih razmer. Da je takšen zakon potrdila na dan, ko je bilo v državi rekordno število okužb z novim koronavirusom, po njegovih besedah kaže na to, s čim se vlada v resnici ukvarja.
Po njegovem mnenju ne gre za debirokratizacijo, temveč za podrejanje institucij, ki so v tem trenutku razmeroma neodvisne. Na kakšen način bi sprejem zakona preprečili, se bodo po napovedi Vatovca v opoziciji še dogovorili.
Da je predlog kljub omenjeni spremembi še vedno nedopusten, se je strinjala tudi Bratuškova. V opoziciji bodo po njenih napovedih uporabili vsa pravna sredstva, da uveljavitev takšnega zakona preprečijo.
79