Turnšek: Kristusovo vstajenje prinaša sporočilo, da je življenje mogoče živeti tudi večno

Odnos med državo in Cerkvijo je po njegovem normalen, "čeprav položaj ni nikoli tak, da bi lahko bili zadovoljni".

Kot je dejal Turnšek, je glavno sporočilo praznika velike noči, "da je mogoče umreti tudi iz ljubezni in za to vstati". "Imamo izkušnjo umiranja in če umremo za to, da bomo mrtvi, medtem ko človekovo življenje nosi v sebi močno hrepenenje po življenju, vse skupaj nima smisla. Kristus pa prinaša z vstajenjem prav sporočilo, da je življenje mogoče živeti tudi večno," je pojasnil.

Doživljanje velike noči med verniki je po škofovem mnenju odvisno od njihove stopnje vernosti. Po njegovih besedah nekateri praznik doživljajo globoko, drugi pa tradicionalno in površinsko.

Vsi krščanski prazniki so v bistvu med seboj povezani

Na vprašanje, zakaj se na prvi pogled bolj poudarja praznovanje Božiča, čeprav je velika noč največji in najstarejši krščanski praznik, je škof odgovoril, da so vsi krščanski prazniki v bistvu med seboj povezani in prinašajo enovito sporočilo: "Bog se je približal človeku, ne človek Bogu".

To je "v primerjavi z drugimi verstvi novost, ki jo prinaša krščanstvo. Božič pa je prvo razodetje prihoda Boga do človeka. Velika noč tako dobi svojo polnost šele, če je resničen tudi Božič".

Božič namreč po Turnškovih besedah pomeni, da se je Bog učlovečil, na veliko noč pa je Kristus na križu hkrati povezan tudi z božjo naravo. "To je novost - če je v človeško smrt vstopila tudi božja narava, je smrt premagana," je pojasnil. Po njegovem tako rojstvo lažje razumemo in lažje praznujemo kot smrt in je zato normalno, da je božič bolj v ospredju.

"Človek je celovito bitje, telesno, duševno in duhovno"

Turnšek se strinja, da je gospodarska in finančna kriza tudi kriza vrednot, je pa po njegovem gospodarska kriza tudi priložnost, da se obrnemo od materialnih k bolj duhovnim stvarem.

"Človek je celovito bitje, telesno, duševno in duhovno. Vse tri komponente so povezane in imajo vpliv ena na drugo. Gospodarska kriza tako ne zadeva le ekonomskega področja, ampak se v njej zrcali človek kot celota," meni škof.

Brez poštenja, zmernosti, solidarnosti, občutljivosti za potrebe drugih, pa po njegovem dolgoročno ni mogoče imeti dobrega gospodarstva, ki pomeni blagostanje za vse. "Kriza je zato velik izziv za nove, bolj solidarne oblike gospodarstva, za katere se bo treba potruditi v politiki, gospodarstvu in v civilni družbi. Vsi namreč sodelujemo pri tem, kakšne vrednote živimo," je poudaril.

"Za solidarnost je izredno velika občutljivost"

V visoki družbi je po njegovem premalo solidarnosti, medtem ko je med srednjim in nižjim slojem "za solidarnost izredno velika občutljivost". Ob tem je škof opozoril, da tovrstna solidarnost ni dovolj za reševanje krize. "Solidarnost mora nujno vstopiti v razmišljanje ljudi, v zakonodajo in v gospodarstvo. Nujna je zavest, da je produkt dela namenjen vsem, lastnikom kapitala, menedžerjem in delavcem," je prepričan.

Pri tem imajo po njegovem mnenju svojo vlogo tudi Cerkev kot največja civilna družba pri nas in druge verske skupnosti, in sicer "prav zato, ker oblikujejo moralno zavest posameznika. Če je ta oblikovana v smeri solidarnosti do drugih, lahko Cerkev veliko naredi, da se stvari spremenijo," ocenjuje Turnšek.

Vpliv Cerkve in njen nauk na višji sloj družbe, ki z državo upravlja in nosi odločilno vlogo, pa je po Turnškovih besedah vprašanje njihove povezanosti s Cerkvijo in vprašanje, "koliko vzamejo njen nauk zares".

Turnšek ocenjuje, da je odnos med državo in Cerkvijo "normalen"

Pri tem ocenjuje, da je odnos med državo in Cerkvijo "normalen, čeprav položaj nikoli ni tak, da bi lahko bili z njim zadovoljni. Včasih se zdi, da je komunikacija enostranska, je pa tudi veliko področij dobrega sodelovanja, zato optimistično gledam na odnos med državo in Cerkvijo v Sloveniji," je dejal škof.

Tudi poročanje medijev o Cerkvi je po njegovem zelo pisano. "Včasih je poročanje zelo korektno, včasih enostransko, velikokrat senzacionalistično," meni Turnšek, a dodaja, da tudi Cerkev včasih ne zna primerno sodelovati z mediji.

Slednje pa se mu zdi tudi razumljivo, "saj glavna naloga Cerkve nikoli ni bila skrb za njeno zunanjost, temveč je njena prioriteta oznanjanje evangelija. Včasih zato Cerkev pozablja skrbeti za zunanji videz, čeprav to ni nepomembno," je dejal in dodal, da ima velikokrat vtis, da "novinarji ne razumejo celote in izluščijo le tisto, kar razumejo in je javnosti bolj všečno".

Ekumenizem v praksi zelo dobro živi

Če novinar zavestno sporoči le delno resnico, je po njegovih besedah to manipulacija, "če se to zgodi nehote, pa gre za nevednost in nesposobnost na tem področju".

Turnšek je na koncu spregovoril tudi o škofiji Murska Sobota, ki prav te dni praznuje tri leta svojega delovanja. Cerkev na Slovenskem je s škofijo po besedah škofa pridobila več "živosti". Kot je dejal, "življenje v njihovem okolju postaja bolj dinamično, več je raznih srečanj, veliko pa so storili tudi na področju družinske in mladinske pastorale".

Glede sodelovanja z drugimi krščanskimi skupnostmi na njihovem območju pravi, da je bilo dobro že prej: "Zlasti tam, kjer je živijo pripadniki več verskih skupnosti, ekumenizem v praksi zelo dobro živi."

Bog nas ima neskončno rad

Na koncu je škof vsem zaželel blagoslovljene praznike. "Želim, da bi prazniki pomenili lepo besedo, ki bi jo podarili drug drugemu, hkrati pa želim, da bi razumeli tudi sporočilo praznika: Da nas ima Bog neskončno rad," je sklenil murskosoboški škof.