SV ima 1.080 kosov kasetnega streliva

Odbor za obrambo ni podprl predloga zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe kasetnega streliva, ki je po mnenju Antona Anderliča, enega od predlagateljev zakona, nujno potreben, saj presega konvencijo in predvideva uničenje tudi tistega kasetnega streliva, ki ni v lasti obrambe. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je predlogu zakona nasprotovala, češ da je uničevanje urejeno že s konvencijo Združenih narodov. AI: "Konvencija velika zmaga za civilno družbo" Kot je znano, je OZN maja 2008 sprejela konvencijo o kasetnem strelivu, ki jo je državni zbor ratificiral julija 2009, s prvim avgustom 2010 pa je začela veljati. S konvencijo so prepovedani uporaba, razvoj, proizvodnja ali drugačno pridobivanje in kopičenje zalog, zadrževanje ter neposredni ali posredni prenosi kasetnega streliva. Z njo je določeno, da se morajo zaloge kasetnega streliva, razen kasetnega streliva, ki ga posamezna pogodbenica obdrži za razvoj in usposabljanje, uničiti v osmih letih od uveljavitve konvencije. Kasetno strelivo se ob aktiviranju razprši ali sprosti eksplozivno podstrelivo, ki je shranjeno v kontejnerju, zato povzroči veliko žrtev med civilisti. Konvencijo pozdravlja tudi Amnesty International Slovenije (AIS). "Tako kot pogodba, ki je prepovedala pehotne mine leta 1997, je ta konvencija velika zmaga za civilno družbo, ki je izvajala kampanje po vsem svetu. Kaže tudi, da so vlade pripravljene končati trpljenja civilistov, ki ga povzročajo kasetne bombe," so zapisali. Sauro Scarpelli iz krovne organizacije AI za področje orožja pa je ob sprejemu konvencije dejal: "Ta pogodba je pomemben korak za zaščito civilistov med in po oboroženih spopadih, pred krutim in nedkriminatornim orožjem."

Mors streliva nikoli ni uporabil

Slovenska vojska ima 1.080 kosov kasetnega streliva za havbice 155 mm TN, "a ga nikoli ni uporabila in zato tudi ni bilo nobenih žrtev", trdijo na Morsu. "Ministrstvo za obrambo je že začelo postopek izvedbe naročila za uničenje tega streliva, ki bo predvidoma končan oktobra oziroma do začetka novembra," so še zapisali. Strelivo naj bi bilo uničeno do začetka prihodnjega leta, ko bodo prejeli vsa ustrezna dovoljenja in ko bodo izbrali izvajalca.

Po podatkih AI je konvencijo do avgusta podpisalo 107 držav, 37 pa jo je tudi ratificiralo. Skoraj ducat držav naj bi strelivo že uničilo, vključno z Združenim kraljestvom, ki je bilo velik uporabnik in proizvajalec kasetnih bomb. Španija je to storila lani, pred kratkim pa še Norveška in Moldavija. Zadnja potrjena uporaba kasetnega streliva v oboroženem spopadu, uporabili sta ga Rusija in Gruzija, je bila v spopadu zaradi Južne Osetije avgusta 2008.