Stavkovni odbor: Opozorilna stavka še okrepila enotnost sodnikov

Stavkovni odbor je stavko ocenil kot neuspešno, ker niso dobili ponudbe vlade, ki bi se približala ali pa izpolnila stavkovne zahteve. Ob tem so poudarili, da je stavka še okrepila enotnost sodnikov. Želijo plače, kot jih imajo poslanci in ministri Sodniki zahtevajo, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da so plače primerljive s plačami poslancev in ministrov ter se usklajujejo tako, da se ohranja njihova realna vrednost. Po mnenju stavkovnega odbora stavka ni bila uspešna glede izpolnitve stavkovnih zahtev, je pa jasno opozorila na problem spoštovanja odločbe ustavnega sodišča. Poleg tega se po podatkih stavkovnega odbora zvišuje število stavkajočih, ki zahtevajo nadaljevanje stavke.

Sodniki so stavkali prvič v slovenski zgodovini, je pojasnila predsednice stavkovnega odbora Janja Roblek in poudarila, da delodajalska stran ni spoštovala zakona o stavki, saj se v času stavke s sodniki ni pogajala. Stavkovni odbor, minister za javno upravo Gregor Virant in predstavniki vlade so se sicer pred stavko dvakrat sestali, vendar pa sodniki niso dobili ponudbe, ki bi pomenila izpolnitev ali pa vsaj približanje stavkovnim zahtevam. Vladna ponudba je po besedah Roblekove vsebovala nekaj povsem drugega, na kar se stavkovne zahteve sploh niso nanašale.

Stavkalo je 78,32 odstotka sodnikov Po besedah predsednice stavkovnega odbora, je kljub vnaprej načrtovanim odsotnostim dejansko stavkalo okoli 78,32 odstotka sodnikov, k stavki pa je sicer pristopilo 82,65 odstotka sodnikov. Če bi pri tem upoštevali, da predsedniki in nekateri podpredsedniki sodišč ne stavkajo, pa je odstotek stavkajočih sodnikov pravzaprav 87,33 odstotka, je pojasnila. Med 9. in 11. junijem je bilo zaradi opozorilne stavke po podatkih stavkovnega odbora preklicanih 1099 narokov, javnih sej in sej senatov, kar nekaj narokov pa sploh ni bilo razpisanih zaradi zgodnje napovedi stavke. Roblekova je še pojasnila, da so kljub stavki v nujnih zadevah sodniki opravili 231 obravnav.

Glede zahteve koprskega odvetnika Francija Matoza, ki naj bi zaradi odpovedi naroka zahteval povrnitev škode oz. izpodbijal zakonitost stavke, pa je Roblekova pojasnila, da zadeva ni bila preklicana zaradi stavke, ampak jo je sodnik preklical, ker ni bilo pogojev za obravnavo. Sam preklic s stavko ni imel nobene zveze, obravnava pa je bila pravočasno preklicana, zato odvetnik s tem ni imel nobenih stroškov, je pojasnila Roblekova.

Sodniki napovedujejo zaostrovanje stavke Stavkovni odbor že pripravlja predloge nadaljnjih ukrepov, o katerih bodo v petek na izrednem občnem zboru odločali člani Slovenskega sodniškega društva. Kot možnosti je predsednica odbora omenila delo le v predpisanem obsegu, poziv sodnikom k odpovedi pogodb o dodatnem delu, sledi pa lahko tudi znižanje obsega dela in nesodelovanje v organih, kamor so bili sodnikov imenovani. Če bodo stavkajoči sodniki predlog podprli, naj bi od 1. julija do izpolnitve zahtev sodniki delali samo toliko, kolikor jim predpisujejo merila sodnega sveta, je pojasnil član stavkovnega odbora in vrhovni sodnik Aleksej Cvetko. Sodniška stavka naj bi v taki intenziteti trajala do 1. oktobra, kasneje pa naj bi jo še zaostrili. Zaostrovanje stavke se bo tako začelo še pred sodnimi počitnicami, ki so med 15. julijem in 15. avgustom.

Đorđević je opozoril na aroganco vlade Član stavkovnega odbora in vrhovni sodnik Miodrag Đorđević pa je opozoril na aroganco vlade. Ministrstvo za finance namreč s predlogoma novele zakona o trgu finančnih instrumentov in novele zakona o zavarovalništvu predlaga, da se Agenciji za trg vrednostnih papirjev zagotovi avtonomija pri zaposlovanju in določanju višine plač. Predlog finančno ministrstvo po navedbah stavkovnega odbora utemeljuje z zagotavljanjem neodvisnosti agencije, česar pa vladna stran ne priznava ustavni kategoriji sodstva. "Nekaj takega se očitno ministru za javno upravo zdi nesprejemljivo za sodstvo," je poudaril Đorđević.