Petek, 29. 1. 2021, 19.08
3 leta, 11 mesecev
"Staviti na lastno imunost je kot igranje ruske rulete"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,54
20
Po ocenah naj bi se v Sloveniji z novim koronavirusom okužilo okoli 25 odstotkov populacije, trenutno pa imamo zabeleženih pet primerov, pri katerih se je okužba po preboleli bolezni covid-19 najverjetneje znova pojavila. Infektologinja Mojca Matičič, vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, meni, da so novi sevi virusa veliko bolj prenosljivi. "Očitno nam z naravnimi protitelesi ne bo uspelo, nam bo pa s cepilnimi," je dejala.
V Sloveniji naj bi od začetka epidemije okužbo z novim koronavirusom prebolelo okoli 600 tisoč ljudi. "Ocenjujemo, da je verjetno že okoli 25 odstotkov populacije prekužene po naravni poti, ampak to so seveda samo ocene raznih statističnih projekcij," je v pogovoru na radiu Val 202 povedala Mojca Matičič, vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Kot je dejala, v Sloveniji zbiramo podatke o možnosti drugih, torej ponovnih okužb. Po podatkih infekcijske klinike, ki pri zbiranju informacij o novem koronavirusu pokriva velik del države, smo do zdaj zabeležili pet takšnih oseb, ki so najverjetneje bile znova okužene. "Zakaj pravimo najverjetneje? Zato, ker je treba te primere dokazati s posebnimi molekularnimi preiskavami," je pojasnila Matičičeva. Poudarila je, da je bila raziskava za proučevanje omenjenih primerov že vzpostavljena.
Ni pravila, kako naj bi okužba potekala
Od petih oseb, ki so se najverjetneje znova okužile, sta dve zdravstvena delavca, ki sta bila rutinsko testirana in pri katerih je bila okužba odkrita po mesecih po primarni okužbi. Matičičeva pravi, da zdravstvena delavca nista kazala bolezenskih znakov in da sta okužbo prebolevala popolnoma brez simptomov. Še eden izmed teh petih pa je, kljub temu da gre za kroničnega pljučnega bolnika, prvo okužbo prebolel v blagi obliki. Pri ponovni okužbi pa je bil potek bolezni, kot pravi Matičičeva, hud. "Torej ni nekega pravila, kako naj bi okužba klinično potekala," je ob tem še opozorila.
Matičičeva se je v nadaljevanju dotaknila tudi raziskave, ki je bila v mesecu oktobru objavljena v eni od uglednih znanstvenih revij. V študiji so avtorji obravnavali štiri primere oseb z različnih koncev sveta, pri katerih je bila vnovična okužba dokazana z molekularnimi preiskavami. Izsledki študije med drugim kažejo, da ne obstaja model, ki bi nakazoval na to, kaj se zgodi ob vnovični okužbi.
Mojca Matičič, vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, meni, da bomo čredno imunost dosegli s cepljenjem.
"Triintridesetletnik je po 140 dneh ponovno zbolel za blago obliko bolezni, 25-letnica iz ZDA pa po 48 dneh za zelo hudo. Nekdo iz Ekvadorja je po dveh mesecih znova zbolel za hudo obliko, celo življenjsko ogrožajočo. Vzorca, kako bo videti druga oblika okužbe, seveda v tem primeru pravzaprav nimamo. Vemo pa, kakšen je odziv protiteles po primarni okužbi," je povedala.
Matičičeva je ob tem spomnila, da je bila januarja v reviji Nature objavljena študija, v kateri so proučevali prav odzivnost protiteles. V omenjeni študiji so, po besedah infektologinje, šest mesecev po naravno preboleli okužbi, opazovali protitelesa pri manj kot 100 ljudeh in ugotovili, da so nevtralizacijska protitelesa ključna.
50 odstotkov asimptomatsko okuženih širi virus naprej
"Njihova raven se je po šestih mesecih zmanjšala. Imamo pa v telesu tudi tako imenovane spominske imunske celice, ki si zapomnijo, da če pridemo spet v stik z virusom, začnejo znova proizvajati protitelesa. Raven teh celic je po šestih mesecih pri teh bolnikih ostala nespremenjena," je povedala Matičičeva. Kot je še dodala, je pri določenem deležu bolnikov majhen del virusa, ki ne povzroča bolezni, še vedno ostal v črevesju in je najbrž deloval stimulativno na spominske celice.
Infektologinja je sicer opozorila, da je na tem področju še veliko neznank, zato naj se ne bi zanašali na naravni protitelesni odziv. A dejstvo ostaja, da lahko več kot 50 odstotkov ljudi, ki okužbo prebolevajo asimptomatsko, to širi naprej. "Večinoma oziroma glavni vir prenosa okužb ostajajo ljudje brez simptomov," je poudarila.
Staviti na lastna protitelesa pri bolezni covid-19 je lahko ruska ruleta, saj ni znano, v kakšni obliki bi prebolevali bolezen. Matičičeva meni, da se nam pred virusom ne bo uspelo zavarovati z naravnimi protitelesi, ampak s cepilnimi.
Na vprašanje, ali se je bolje cepiti ali izpostaviti okužbi zato, da telo razvije lastna protitelesa, in ali je v boju proti virusu bolj učinkovita lastna imunost oziroma odpornost ali cepljenje, pa Matičičeva opozarja, da za zdaj protitelesni odziv po cepljenju še ni znan oziroma ni znano, koliko časa vztraja, saj da cepiva toliko časa še ne poznamo in tudi ni bilo opravljeno naravno opazovanje cepljenih oseb. "Vemo zagotovo, da ta traja od šest do predvidoma najverjetneje 12 mesecev, lahko tudi več," je dodala Matičičeva.
Ali bi bilo bolje, da bi pandemijo prestali s pomočjo naravne čredne imunosti, pa Matičičeva odgovarja, da se je ta pristop izkazal za precej nevarnega. "Namreč, če odmislimo osebno raven pri izpostavljenosti z okužbo − je to kot ruska ruleta, saj ne veš, kako bo bolezen potekala in kako se bo okužba prenašala," je ob tem posvarila.
Ne stavimo na čredno imunost
Kot primer, kako se lahko populacijska čredna imunost izjalovi, je Matičičeva navedla Švedsko. "V švedskem modelu niso upoštevali preventivnih ukrepov, zato so plačali dramatičen smrtni davek. Imeli so do desetkrat več smrti kot preostale skandinavske države," je še dejala. Ob tem je omenila tudi brazilsko mesto Manaus, kjer so ravno tako stavili na čredno imunost, pa imajo zdaj v januarju sedemkrat več hospitalizacij kot v decembru.
Doslej je zaradi naravno pridobljene čredne imunosti v tem dvomiljonskem brazilskem mestu umrlo več kot deset tisoč ljudi, zdravstveni sistem se je zrušil, mestu pa grozi naravna katastrofa. Britanski znanstveniki so med vzroke uvrstili možnost, da je imunost ljudi po sedmih mesecih že toliko popustila, da so se znova okužili in zboleli za težko obliko bolezni.
V dvomilijonskem mestu Manaus v osrčju brazilske Amazonije se je zdravstveni sistem ob odsotnosti resnih ukrepov za zajezitev epidemije bolezni covid-19 popolnoma zlomil. Doslej je umrlo že več kot deset tisoč ljudi.
Te dni pa so se po svetu razširili novi sevi koronavirusa − poleg brazilskega poznamo še angleškega in južnoafriškega. Matičičeva ob dejstvu, da je prenosljivost pri novih sevih velika, meni, da se nam pred koronavirusom najverjetneje ne bo uspelo zavarovati z naravnimi protitelesi, temveč le s cepilnimi.
"Cepivo je tu in nove količine so že na poti. Dokler ne bomo s cepivom dosegli čredne imunosti, moramo zdržati. Ljudje se moramo ravnati po besedi TRUMP: T kot testiranje v epidemiološke namene, R kot razdalja, U kot umivanje rok, M kot maske in P kot prezračevanje, ne pozabite na to," je še spomnila vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu Mojca Matičič.
20