promet
Ponedeljek, 29. 9. 2025, 4.00
20 ur, 40 minut
Smrtno nevarno prečkanje tirov za marsikoga dnevna rutina #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
Statistika pravi, da se skoraj tretjina vseh železniških nesreč zgodi na železniških prehodih. Če k temu dodamo še nedovoljeno zadrževanje na železniških tirih in njihovo nepravilno prečkanje, se število povzpne na več kot 90 odstotkov vseh železniških nesreč, navajajo na Slovenskih železnicah. V zadnjih letih je bilo pri prečkanju železnice vsako leto od dva do pet žrtev, vsaj še enkrat toliko je bilo hudo poškodovanih. V tednu, ko je potekala akcija ozaveščanja o varnosti pri prečkanju železniških tirov, smo obiskali eno od lokacij v Ljubljani, kjer se je pred dvema tednoma na tirih zgodila smrtna nesreča. V samo pol ure smo videli vsaj deset ljudi, ki so tire prečkali na nedovoljenem mestu. Odveč je opozorilo, da je to smrtno nevarno.
Prečkanje železniške proge na nezakonitem prehodu pri Povšetovi ulici na Kodeljevem v Ljubljani je več kot očitno za številne bolj kot izjema prava rutina, o čemer pričata tudi uhojena pot čez tire in udoben prehod mimo ograje, ki bi morala ljudi odvrniti od nevarnega početja.
Zakaj je nezakonit prehod na Kodeljevem tako tvegan?
Čeprav je takih nezakonitih prehodov tako v Ljubljani kot drugod po Sloveniji ogromno, o čemer se lahko prepričamo že s kratkim pregledom satelitskih posnetkov na Googlovih zemljevidih (iskati moramo le uhojene poti prek tirov), primer na Kodeljevem izstopa vsaj po dveh okoliščinah.
Nezakonit prehod čez železniške tire, ki predstavlja smrtno nevarnost, in le okoli 100 metrov naprej zavarovan nivojski prehod na Povšetovi ulici.
Najbolj očitna je, da se le okoli 100 metrov stran nahaja z zapornicami in svetlobnimi znaki zavarovan nivojski prehod. Druga pomembna okoliščina je, da se na drugi strani proge nahajajo Osnova šola Ketteja in Murna, zdravstveni dom, fakulteta za šport in športni park Kodeljevo. Za marsikoga, ki obiskuje te ustanove, predstavlja nezakonit prehod nevarno bližnjico.
Otroci na poti v Osnovno šolo Ketteja in Murna zelo pogosto uberejo bližnjico čez železniške tire na nezavarovanem mestu.
Zato ne čudi, da so ob našem obisku v jutranjih urah železnico prek nezakonitega prehoda prečkali predvsem šolarji. Ti so lahko še posebej nepozorni, izjemno skrb vzbujajoče je tudi, da smo vsaj pri enemu od njih opazili, da je prehod prečkal s slušalkami v ušesih.
Na žalost je ravno na tem mestu na začetku septembra umrl otrok, ki se je preveč približal progi, ko je mimo peljal vlak.
Kdaj si lahko občani na Kodeljevem obetajo varen in udoben prehode proge?
Na direkciji za infrastrukturo so nam pojasnili, da je v okviru državnega prostorskega načrta za nadgradnjo odseka železniške proge med Ivančno Gorico in Ljubljano v dvotirno elektrificirano progo predviden podhod v podaljšku Koblarjeve ulice, kar je praktično ista lokacija, kjer se je z množično uporabo vzpostavil nezakoniti prehod.
Obstoječe parkirišče na Kodeljevem bodo s športnim parkom, šolo, fakulteto in drugimi institucijami povezali s prehodom za pešce in kolesarje (na zgornjem zemljevidu označen z modro piko). Izvenivojsko bo rešeno tudi obstoječe nivojsko križanje s Povšetovo ulico (rumen kvadrat predstavlja ukinjeno nivojsko križanje, moder trikotnik pa nov podvoz). V okviru umeščanja posodobljene proge v prostor je bilo doslej predvideno, da bi med Kodeljevim in Vodmatom novo dvotirno progo speljali po viaduktu.
Kako varni so nivojski prehodi v Sloveniji?
Čeprav je prečkanje železniške proge na nezakonitem prehodu, ki je po zakonu sankcionirano s 400 evri globe, bistveno bolj tvegano početje, se nesreče s smrtnimi izidi in hudimi poškodbami zaradi neupoštevanja signalizacije dogajajo tudi na zakonitih nivojskih prehodih. Agencija za železniški promet je v letih 2023 in 2022 na nivojskih prehodih zabeležila po tri smrtne nesreče, med leti 2019 in 2021 smo imeli po dva smrtna primera, negativno izstopa leto 2017, ko je bilo žrtev pet. Vsaj še enkrat toliko je bilo v teh letih tudi primerov s hudimi telesnimi poškodbami.
Ker so nesreče dokaj pogoste tudi na zavarovanih nivojskih prehodih, je največ, kar lahko država stori za varnost na tem področju, ukinjanje nivojskih in gradnja izvennivojskih prehodov – podvozov ali podhodov oziroma nadvozov ali nadhodov.
Število nivojskih prehodov zmanjšali za tretjino
Na direkciji za infrastrukturo, ki skrbi tako za investicije v ceste kot železnice, so za Siol pojasnili, da se je število nivojskih prehodov v zadnjih 25 letih zmanjšalo za 346, in sicer s 1.018 na 672 nivojskih prehodov. "Od tega se je število nivojskih prehodov, označenih s prometno signalizacijo, zmanjšalo s 725 na 335 nivojskih prehodov, se pravi za 390 oziroma za 53,79 odstotka. V Sloveniji je tako trenutno dobrih 50 odstotkov nivojskih prehodov zavarovanih," pravijo na direkciji.
Ob tem opozarjajo, da tako velikega števila nivojskih prehodov, ki so zavarovani s prometno signalizacijo, ni mogoče nadgraditi ali ukiniti naenkrat. Ob ukinitvi nivojskega prehoda je namreč treba poiskati rešitve, kako oziroma kam preusmeriti obstoječi promet. Večinoma se zato nivojski prehodi ukinejo ali nadgradijo z dodatnimi varnostnimi ukrepi ob nadgradnji železniške proge ali ceste, ki jo prečka.
Največ nivojskih prehodov v eni potezi je bilo po podatkih direkcije celovito rešenih v okviru projekta modernizacije, nadgradnje in elektrifikacije proge Pragersko–Hodoš, in sicer 78 prehodov, v okviru modernizacije kočevske proge je bilo urejenih približno 40 nivojskih prehodov, v okviru nadgradnje proge Maribor–Šentilj pa je bilo urejenih 12 nivojskih prehodov …
Ljudje se čez tire še vedno sprehajajo tudi na železniških postajah
Marsikje se težava s prečkanjem tirov pojavlja tudi na železniških postajah, ki nimajo dostopa do vseh peronov prek podhoda ali nadhoda. V zadnjih treh letih so v okviru posodobitev varne izvennivojske prehode uredili na postajah Domžale, Laze, Zagorje, Šentjur, Ponikva, Rače, Litija, Pragersko in Nova Gorica.
Železniška postaja Domžale je ena od postaj, kjer so v okviru prenove uredili tudi povsem varne dostope na vse perone.
Na direkciji napovedujejo, da bodo v prihodnjem letu nadgradnje, ki bo vključevala tudi varne dostope do vseh peronov, deležne še železniške postaje Ljubljana, Jesenice, Brezovica, Preserje in Trbovlje, predvidena je tudi gradnja novega podvoza v Vnanjih Goricah. V prihodnosti bodo sledile ureditve nivojskih prehodov na odsekih železniške proge Dobova–Sevnica in Maribor–Ruše ter na postajah Kresnice in Hrastnik.
Kmalu naj bi se začelo projektiranje nivojskih prehodov v Mirni Peči in Ivančni Gorici, kjer bodo zavarovali tri nivojske prehode (Mirna Peč 2, Daljni Vrh 3, Polževo). V postopku oddaje javnega naročila je tudi projekt nadgradnje signalnovarnostnih naprav na progi št. 41 in 44 z ureditvijo nivojskih prehodov Frankovci 2, Obrež 1 in Središče 3 ter nivojskega prehoda Ormož 1 na progi št. 40, kjer bodo omenjene nivojske prehode zavarovali.
Kje so težave z nivojskimi prehodi najhujše?
Največ nivojskih prehodov, ki so označeni le s prometno signalizacijo in nimajo zapornic, ostaja na regionalnih, enotirnih, neelektrificiranih železniških progah, ki čakajo na nadgradnjo. Med njimi je tudi dolenjska proga z nezakonitim prehodom na Kodeljevem, ki smo ga izpostavili na začetku članka. Poleg nje na posodobitev čaka za Ljubljano in širšo regijo tudi zelo pomembna kamniška proga. Če k tema dvema progama dodamo še projekt gradnje drugega tira gorenjske proge, ugotovimo, da bodo ti projekti rešili na desetine problematičnih nivojskih prečkanj, namesto njih pa bodo vzpostavljene varne povezave tudi med predeli, ki jih danes železnica ločuje.
Nivojski prehodi ceste čez železniško progo so eno najbolj kritičnih mest, s katerimi se srečujemo udeleženci v cestnem prometu. Zavorna pot vlaka, ki vozi s hitrostjo 100 kilometrov na uro, je okoli en kilometer. Nikoli ne poskušajte biti hitrejši od vlaka. Nikoli ne tekmujte z vlakom na nivojskem prehodu ceste čez železniško progo. Znižajte ali izključite glasnost avtoradia, prekinite pogovore prek mobilnega telefona, obrišite zamegljena stranska stekla oziroma odprite stranska okna na vozilu, da boste lahko jasno zaznali železniško vozilo. Posebej pazljivi morate biti ponoči in ob poslabšanih vremenskih pogojih, saj je lahko zvok varljiv in nas lahko zavede o dejanski oddaljenosti vlaka. Med približevanjem nivojskemu prehodu ceste čez železniško progo pazljivo opazujte dogajanje v preglednostnem prostoru in postavljeno prometno signalizacijo. Takoj, ko železniško vozilo zapusti nivojski prehod ceste čez železniško progo, poglejte in preverite, če se na dvotirni železniški progi nivojskemu prehodu z druge strani ne približuje še eno železniško vozilo. Več informacij najdete ne spletni strani agencije za varnost prometa.
