Nedelja, 16. 12. 2018, 12.25
6 let
Slovenski podnebni pogajalec Maver: Dogovor dober, a z nekaj razočaranji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,40
3
Slovenija dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga v soboto v Katovicah dosegli pogajalci skoraj 200 držav, vidi kot dober, a z nekaj razočaranji, med drugim zaradi nepriznavanja poročila IPCC, je dejal slovenski podnebni pogajalec Marko Maver. Ob tem je poudaril ambiciozne načrte Slovenije na tem področju.
Minister za okolje in prostor Jure Leben je medtem v prvem odzivu danes prek Twitterja sporočil, da je razočaran, da pogovori niso prinesli več. "Kar nekaj neusklajenih točk bo treba dogovoriti na naslednjem podnebnem vrhu," je dodal. Leben bo sicer po navedbah njegove službe za odnose z javnostmi za pojasnila v zvezi z dogovorom v Katovicah na voljo v ponedeljek v DZ.
[KATOWICE] Na @COP24Katowice je bil pozno zvečer vendarle dosežen dogovor o nadaljnem izvajanju Pariškega sporazuma. Kar nekaj neusklajenih točk bo sicer potrebno dogovoriti na prihajajočem #COP25. Razočaran sem, da pogovori niso prinesli več. 🌍🌐🌍https://t.co/cR92HruzuQ
— Jure Leben (@JureLeben) December 16, 2018
Pogajalci iz skoraj 200 držav dosegli dogovor
Na podnebni konferenci v poljskih Katovicah so v soboto pogajalci iz skoraj 200 držav dosegli dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma.
"Knjiga pravil je načeloma dobra. Nekatere ključne točke so bile dogovorjene, predvsem glede poročanja in transparentnosti zmanjševanja emisij. Odločanje o glavni točki glede finančnega mehanizma pa je bilo preneseno na naslednjo konferenco, ki bo predvidoma konec prihodnjega leta v Čilu," je za STA danes dejal pogajalec z ministrstva za okolje in prostor Marko Maver.
Je pa izpostavil, da je bilo veliko razočaranja predvsem glede nepriznavanja poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) s strani ZDA, Rusije, Kuvajta in Savdske Arabije. Poročilo je opozorilo na kritične razmere in pomen omejitve dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.
"To je eno največjih razočaranj"
"Končni dokument ne priznava ugotovitev poročila IPPC. To je eno največjih razočaranj, saj je to ključno za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma. To ni dober znak, da se bo to potem izvajalo, kot je treba," je dejal Maver in dodal, da je razočaranje tudi zato, ker je bilo potrebno toliko dogovarjanja pri nekaterih osnovnih točkah.
Kako ambiciozne ukrepe so države pripravljene sprejeti, da se dvig globalne temperature obdrži pod 1,5 stopinje Celzija, bo po Mavrovem mnenju odvisno od posamezne države.
Načrti Slovenije so ambiciozni
Na tem področju so sicer načrti Slovenije, ki poročilo IPCC priznava, ambiciozni. V prihodnjem letu bo Slovenija pripravila dolgoročno podnebno strategijo, ki jo mora do konca leta 2019 predati EU, ta pa mora potem skupno poročilo v letu 2020 predati ZN, je pojasnil Maver. ZN bo nato pregledal in ocenil, ali cilji, ki so si jih zadale države, omogočajo doseganje omejitve na 1,5 stopinje Celzija.
Kakšni konkretno bodo cilji Slovenije glede zmanjševanja izpustov, še ni znano, ko pa bo, bodo določeni tudi sektorski cilji. Se bo pa Slovenija pri pripravi strategije med drugim posvetovala z Nizozemsko, ki ima strategijo zmanjšanja izpustov za do 55 odstotkov do leta 2030 in potem do 95 odstotkov do leta 2050.
Slovenija ima za leto 2019 več sredstev kot letos
Sicer pa bo slovenska podnebna strategija usklajena tudi z energetsko-podnebnim načrtom do leta 2030, ki ga pripravlja ministrstvo za infrastrukturo in ki bo sprejet v prihodnjem letu, je še dodal Maver. Poudaril je tudi, da ima Slovenija v okviru podnebnega sklada, v katerem se nabirajo sredstva iz prodaje emisijskih kuponov, za leto 2019 na voljo 148 milijonov evrov sredstev, kar je več kot letos.
Pariški sporazum države zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. Doslej ga je ratificiralo 184 držav. Podnebna konferenca v Katovicah naj bi predstavljala enega pomembnejših mejnikov na poti do začetka izvajanja tega sporazuma.
3