Slovenska manjšina na Hrvaškem ujetnica meddržavne politike

"V zraku lahko čutimo, da ni, kot je treba", nadaljuje Šonc, ki dodaja, da nihče ne more predvidevati, kako bodo potekali dogodki v prihodnje. Predsednik Zveze slovenskih društev je ogorčen, ker državi v 17 letih nista uspeli urediti odprtih vprašanj, odnosi pa po njegovi oceni niso nikoli bili slabši, kot so v zadnjem času. Ocenil je, da "zadeve niso več pod nadzorom" ter da so ljudje frustrirani zaradi neurejenih meddržavnih odnosov.

Kdaj bo priletela prva klofuta? Ali se slovenski politiki ali kdo v Sloveniji sploh sprašuje, kako se počutijo pripadniki slovenske manjšine na Hrvaškem, potem ko so se odnosi med državami zaostrili, tako kot so se v zadnjem času, se sprašuje Šonc. Poudarja, da se Slovenci na Hrvaškem počutijo nerodno in so v določeni meri celo prestrašeni, "ker se ne ve, kdaj bo priletela prva klofuta in kdaj bo razbito prvo okno".

"Ni pomembno, kdo ima prav" "Kot manjšina smo ves čas opozarjali, da je treba poiskati rešitve za vsa odprta vprašanja," je poudaril Šonc, ki izpostavlja, da je za slovensko manjšino pomembno, da bo Hrvaška čim prej postala članica Evropske unije. "Ni pomembno, kdo ima prav, nas zanima zgolj, da se odnosi uredijo," je dejal Šonc. Ocenil je, da je slovenska blokada hrvaških pogajanj z EU zelo negativno vplivala na počutje slovenske manjšine na Hrvaškem, ker je trenutno stanje "zunaj tistega, kar smo bili vajeni".

Politika močno obremenjuje odnose Šonc je dejal, da slovenska država finančno podpira slovensko manjšino na Hrvaškem, je pa to nekoliko drugače, kot je politična podpora. "Rajši ne bi sprejeli finančne podpore iz Slovenije in da so zadeve med državama urejene, kot da imamo ustrezno finančno podporo, politika pa močno obremenjuje odnose," je izjavil Šonc.Ocenil, je da določenim krogom očitno ustreza, da so odnosi med državama neurejeni.

Slovenske manjšine v hrvaški ustavi ni Predsednik zveze slovenskih društev je še povedal, da je stanje za slovensko manjšino na Hrvaškem slabše, kot je bilo v času, ko se je pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman, "zaradi določenega pritiska na Slovenijo", leta 1977 odločil izbrisati slovensko manjšino iz preambule hrvaške ustave. "Obljubili so, da bodo, ko bodo na Hrvaškem naslednjič spreminjali ustavo, slovensko manjšino vrnili v ustavo. Poslanci iz vrst manjšin na Hrvaškem bodo to zahtevali in to bo sprejeto," napoveduje Šonc.

"Z omenjeno gesto bo Hrvaška lahko pokazala, da zna držati besedo," je dejal Šonc. Spomnil je, da ima slovenska manjšina urejen in zagotovljen položaj na Hrvaškem v ustavnem zakonu o pravicah narodnih manjšin.

Omenjeni zakon o pravicah manjšin določa, da manjšine lahko ustanovijo svoje svete v županijah, če na tem območju živi najmanj 500 pripadnikov manjšine. V mestih je potrebno vsaj 200 pripadnikov narodne manjšine, v občinah pa najmanj 1,5 odstotka prebivalstva.

Na ta način ima slovenska manjšina pravico ustanavljanja svojih manjšinskih svetov v Zagrebu ter v zagrebški, primorsko-goranski, varaždinski, medjimurski, istrski in splitsko-dalmatinski županiji, v eni občini (Matulji) in še petih mestih (Opatija, Rijeka, Split, Pulj, Umag). Slovenci na Hrvaškem imajo pravico do svojih nacionalnih predstavnikov v devetih županijah, dveh občinah in osmih mestih.

Slovenska manjšina na Hrvaškem ima pravico voliti svoje kandidate tudi na parlamentarnih volitvah. So pa v skupini z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino na Hrvaškem, ki ji je zagotovljen en poslanski mandat. Zaradi številčnosti omenjenih manjšin in opredeljenosti volivcev za svoje nacionalne kandidate, je skorajda, nemogoče, da bi pripadnik slovenske manjšine na Hrvaškem zasedel to poslansko mesto.

Največ Slovencev živi v Zagrebu Po podatkih Zveze slovenskih društev živi na Hrvaškem približno 13.700 ljudi, ki se imajo za pripadnike slovenske manjšine. Največ Slovencev, okoli 3500, živi v Zagrebu.