Slovenska jesen 2012: vstaja ljudstva ali spodleteli poskus prevrata skrajne levice? (VIDEO)

Prvega kroga volitev novega predsednika države se je 11. novembra udeležilo 815.447 volivcev (46,68 odstotka), drugega kroga 2. decembra pa 725.768 volivcev (42,41 odstotka). Na koncu je prepričljivo zmagal Borut Pahor, ki je s 478.859 glasov (67,37 %) premagal dotedanjega predsednika države Danila Türka, ki je dobil 231.971 glasov (32,63 %).

Konec volilne kampanje za predsednika države pa je bil tako rekoč prepleten še z enim medijsko odmevnim dogajanjem – valom protestov, ki pa se ga je za razliko od volitev udeležilo bistveno manj ljudi. Vse skupaj je na vseh protestih, vključno z mariborskimi, ki so imeli lokalni značaj, protestiralo manj kot 30.000 ljudi.

Radarji sprožijo proteste v Mariboru Iskra protestov se je prižgala v Mariboru, kjer je številne prebivalce razjezila postavitev radarjev. Te so neznanci tudi začeli požigati, nestrinjanje pa so začeli ljudje tudi javno kazati in svoje nezadovoljstvo usmerjati proti županu Francu Kanglerju. 2. novembra se je tako okoli 50 Mariborčanov prvič zbralo pred mestno hišo in prižigalo sveče, 12. novembra pa se je pred mariborsko mestno hišo zbralo nekaj sto protestnikov. Protesti so dobivali vse bolj nasilen značaj, saj so protestniki v občinsko stavbo metali jajca in kamenje, zahtevali Kanglerjev odstop in zažgali njegovo sliko, prvič je bil v protestih uporabljen zdaj že skoraj ponarodeli vzklik "gotof je".

Še bolj je bilo v Mariboru nasilno 26. novembra, ko se je na protestih, poimenovanih druga mariborska vstaja, zbralo več kot 4.000 ljudi. Na protestu, na katerega so posamezne anonimne skupine Mariborčane pozivale prek družbenih omrežij, zlasti Facebooka, je prišlo do večjih izgredov, del izgrednikov je tudi metal granitne kocke na policiste, ki so med drugim uporabili solzivec, da so umirili izgrede.

Dan pred volilnim molkom izgredi na ljubljanskem protestu Mariborske proteste je podprl predsednik države Türk, po mnenju številnih zato, ker se je s tem nadejal glasov volivcev v drugem krogu. Dan po protestnem shodu v Mariboru so posamezniki prek Facebooka začeli tudi vabiti na shod na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na mariborske proteste se je tako "pritaknilo" tudi nezadovoljstvo posameznih skupin, ki so svoje proteste po drugih slovenskih mestih usmerjale proti vladi in posameznim, skoraj izključno desnosredinskim županom.

Na nemariborskih protestih so se začeli vse pogosteje pojavljati simboli skrajne levice – anarhistične črno-rdeče zastave in komunistična ikonografija. Vrhunec so protesti dosegli v razgretem času tik pred drugim krogom volitev, v petek, 30. novembra, ko so je protest pred državnim zborom sprevrgel v izgrede (pozneje se je vnel prepir, ali so izgrede sprožili desni ali levi skrajneži). Kljub ugibanjem, da bo ta protest vplival na izid volitev v drugem krogu ali celo preprečil izvedbo drugega kroga volitev, je drugi krog potekal brez težav.

Protesti izgubljajo ostrino Po koncu predsedniških volitev so protesti – tako mariborski kot tisti na nacionalni ravni – začeli pojenjati in izgubljati ostrino. Kanglerjeva napoved odstopa konec leta je njegovim nasprotnikom vzela razlog za proteste v Mariboru, čeprav so sledili tudi po napovedi odstopa, a so bili manj številni. Konec predsedniških volitev pa je vplival na številnosti in ostrino protestov drugod po Sloveniji. Tako se je na tako imenovani vseslovenski ljudski vstaji 21. decembra zbralo le 5.000 ljudi.

Na Protestivalu naslednji dan pa se jih je pred DZ-jem zbralo še manj, po policicjskih podatkih je bilo okoli 500 protestnikov, ki so izžvižgali in obrnili hrbet pravkar zapriseženemu novemu predsedniku države Borutu Pahorju, za katerega je na volitvah glasovalo skoraj 500.000 volivcev.

Islandski protesti kot vzor ljudskim vstajam? Pogled na proteste oziroma na tako imenovane ljudske vstaje – še zlasti na nemariborske protivladne proteste – je v slovenski javnosti različen. Za zagovornike protestov, ki prihajajo iz levega dela političnega spektra, so protesti znak prebujanje civilne družbe iz malodušja in izraz jeze ljudstva nad oblastjo, prav tako primerjajo slovenske ljudske vstaje in islandske proteste.

Na zacetku vstajnikom sicer ni bila vzor Islandija, saj so zagovorniki letošnjih protestov iskali podobnosti s protesti leta 1988 na Roški iz časa slovenske pomladi. Kritiki protestov pa so oporekali podobnosti med slovensko pomladjo leta 1988 in slovensko jesenjo 2012, saj so leta 1988 ljudje na Roški, ki jim je v času enostrankarskega komunističnega režima vladala stranka, ki je na oblast prišla mimo volitev, zahtevali svobodne volitve in demokratično družbo, jeseni 2012 pa naj bi protestniki po mnenju kritikov ljudskih vstaj na ulicah zahtevali ravno obratno, vladavino ulice, ki bi razveljavila voljo večine ljudi na volitvah.

Ljudske vstaje teror glasne peščice nad tiho večino? Kritiki ljudskih vstaj so tudi prepričani, da protestniki ne predstavljajo večine, ampak da so ljudske vstaje izraz terorja peščice oziroma glasne manjšine nad tiho večino oziroma vstaja privilegirancev. Ljudske vstaje naj bi bile tako način, da bi glasna manjšina prišla na oblast mimo volitev. Kot opozarjajo kritiki protestov, je na tako imenovani vseslovenski ljudski vstaji sodelovalo le 5.000 ljudi, kar je okoli 0,3 odstotka vseh volivcev. Za nekatere kritike ljudskih vstaj so te le poskus skrajne levice, da na revolucionaren način prevzame oblast.

Nekateri kritiki, na primer vplivni član Državljanske liste Tomaž Štih, celo primerjajo slovenske jesenske proteste z Miloševićevemi mitingi resnice oziroma dogajanjem ljudstva s konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Če so se na mitingih resnice pojavljala četniška ikonografija (šajkače, brade, četniške uniforme), se na ljudskih vstajah prav tako pojavljajo protestniki v uniformah iz časa druge svetovne vojne, ki nosijo sovjetske simbole, poudarja Štih.

Skrb vzbujajoče naraščanje nasilja in hujskanja Za številne je skrb vzbujajoče naraščanje nasilja in hujskanje, ki spremljajo proteste. Od uporabe granitnih kock do močnih petard, imenovanih topovski udari. Tudi sam vzklik "gotof je" je dobival vse bolj prizvok grožnje vsem drugače mislečim, tudi skoraj obredno zažiganje fotografij politikov in "nasprotnikov" protestov ni ravno prispevalo k strpnosti.

Pred tako imenovano prvo vseslovensko ljudsko vstajo so neznanci na straneh na Facebooku, ki naj bi bile povezane z vstajniki, celo hujskali k nasilju in klanju, večer pred vseslovensko ljudsko vstajo pa so policisti na Metelkovi našli granitne kocke in molotovke (pri tem so se pojavili očitki, da je bila najdba podtaknjena, kar je policija ostro zanikala).

Pozivi k pobijanju, zapiranju in izganjanju Na sami vseslovenski ljudski vstaji so se pojavili hujskaški transparenti, povezani s temačnimi obdobji komunističnega režima, ki so pozivali k pobijanju ("Vse politike v Barbara rov"), zapiranju v koncentracijska taborišča ("Hočemo slo Goli otok") in izganjanju politično drugače mislečih iz Slovenije ("Ponovimo zgodovino, belo gardo v Argentino").

Nekaj dni po zadnjih protestih je prišlo tudi do mazaških akcij, usmerjenih proti katoličanom, saj so neznanci na litijsko cerkev narisali črno pest in gesla, povezana z ljudsko vstajo, in proti predsedniku ustavnega sodišča Ernestu Petriču, ki so mu neznanci s črno barvo porisali njegovo hišo.