SiolNET. Novice Slovenija
0,75

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija je bila včasih tam, kjer so danes Bahami #video

0,75

termometer

Se kdaj sprašujete o nastanku, razvoju in zgradbi naše Zemlje? Ste vedeli, da je Slovenija večino svojega razvoja, torej več milijonov let, preživela pod morjem? Tudi v dobi dinozavrov. Najstarejše kamnine so pri nas stare okoli 420 milijonov let, najmlajše nastajajo še danes.

"Kuclerjev kamnolom je kamnolom, v katerem so kopali okrasne kamne in so ga leta 1991 zaščitili kot naravni geološki spomenik zaradi tega, ker ima tako lepe kamnine in tako lepo strukturo oziroma arhitekturo teh," je razložil geolog Andrej Šmuc. V njem so v preteklih stoletjih kopali črni in sivi apnenec, zaradi lepe temne barve in belih žil kalcita.

A kako vemo, da gre res za apnenec? Odgovor razkrije poskus s klorovodikovo kislino. "Imamo reakcijo, kisline reagirajo z apnenci, z dolomiti pa ne," je pojasnil geolog. 

Kladivo je osnovna oprema

"Naša osnovna oprema na terenu je kladivo. Razlog je zelo preprost. Kamnine na površini preperevajo in če hočete videti pravo barvo kamnine, morate pravo barvo kamnine vedno udariti," je dejal Šmuc. Potem kamnino spihajo ali oslinijo in pogledajo pod drobnogledom.

"Temna barva nam geologom pove, v kakšnem okolju so nastale, da je bilo okolje brez kisika. Ti fosili nam pa poleg okolja povedo, koliko je ta kamnina stara," je dodal. Govori o školjkah. Tukaj najdemo kar štiri različne vrste. Med plastmi apnenca se skrivata tudi lapor in premog.

Najdemo lahko tudi kremen

"Kremen je zelo trd mineral in ima tako trdoto, da razi steklo. Ker mi ponavadi stekla nimamo na terenu, to naredimo kar tako, da porazimo po kladivu," je razložila geologinja Mirijam Vrbec z naravoslovnotehniške fakultete. Območje, ki ga danes poznamo kot Slovenija, ni tukaj od zmeraj. Včasih je ležalo celo na južni polobli, razlaga.

Slovenija na Bahamih?

"V obdobju nastajanja teh apnencev in še malo mlajših apnencev smo bili približno tam, kjer so danes Bahami. Torej so identični sedimenti, kot jih imajo tam," je razložil Šmuc. Zato se geologi radi šalijo, da se je zlata doba slovenskega turizma končala pred okoli sto milijoni let.

"Več kot 90 odstotkov vsega, kar najdete v Sloveniji, spada med sedimentne kamnine, približno polovica je apnenca in pa dolomita," še dodaja. Preostalih 10 odstotkov pokrivajo magmatske in metamorfne kamnine.

Tudi Slovenija je vulkanska

"Ne boste verjeli, Slovenija je tudi zelo vulkanska, da. Zadnji vulkani so ugasnili kakšen milijonček, milijonček osemsto tisoč let v preteklosti, tam v Prekmurju oziroma na avstrijski strani jih danes še lahko vidite," pravi. In te kamnine so veliko lepše od sedimentnih. 

"Tiste, ki jih najdemo, so predvsem črno-sivi odtenki,s kakšnimi belimi žilami. Medtem ko imamo pri magmatskih, metamorfnih kamninah najrazličnejše: rožnate, rdečkaste, zelene minerale," je dodala geologinja Mirijam Vrbec. S strukturo, teksturo in sestavo kamnin lahko pogledamo v preteklost, v kateri so nastale, in ugotovimo, koliko so stare. Da, kamnine so zelo zgovorne.

Profesorica je povedala tudi, kakšne kamne pri nas sploh lahko premetavamo.

V Dragonji vasi na Štajerskem je pred desetletjem Viljem Podgoršek, profesor na Drugi gimnaziji Maribor, uredil geološko-paleontološki muzej Pangea. Gre za največjo zasebno zbirko pri nas. Zanimivo pa je že samo ime muzeja. Pangea je namreč ime praceline iz časa, še preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 69
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin