Petek, 26. 5. 2023, 6.44
1 leto, 6 mesecev
Sklepno dejanje največjega diplomatskega dogodka v Sloveniji
V Ljubljani se danes zaključuje diplomatska konferenca za sprejetje konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev, ki jo gosti Slovenija. Cilj konvencije je zapolnitev pravnih praznin pri preiskavi in pregonu najtežjih mednarodnih hudodelstev. Če bo dogovor sprejet, se bo imenoval ljubljansko-haaška konvencija.
Gre za največjo diplomatsko konferenco, ki jo je Slovenija kadarkoli gostila. Na njej sodeluje približno 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in kazenskega prava iz 71 držav podpornic pobude za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (konvencija MLA).
Pobuda, v kateri Slovenija sodeluje že več kot 12 let, je nastala s ciljem zapolniti pravne praznine na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev v okviru nacionalnih postopkov zoper domnevne storilce najtežjih mednarodnih zločinov.
Fajonova in Švarc Pipanova prepričani, da bo konvencija sprejeta
Zunanja ministrica Tanja Fajon in pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan sta že ob odprtju diplomatske konference 15. maja izrazili prepričanje, da bo konvencija MLA sprejeta. Skupaj z generalnim sekretarjem konference Markom Rakovcem bosta ministrici zbrane nagovorili tudi ob zaključku konference.
Če bo konvencija sprejeta, bo to prva pomembnejša mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava, sprejeta po rimskem statutu leta 1998. Depozitar konvencije bo Nizozemska, imenovala pa se bo ljubljansko-haaška konvencija.