Šircelj: Za čiščenje javnih financ in bank bo potrebno precej varekine

Komisija je ob koncu štiriurne seje na predlog PS in SD sprejela sklep, s katerim predlaga DZ, da na seji obravnava vzdržnost javnih financ in vlado pozove k spremembi ekonomske in fiskalne politike v smeri vzpodbujanja gospodarske rasti in hitrejšega izhoda iz krize. Jani Möderndorfer iz Pozitivne Slovenije je opozoril, da imamo večji primanjkljaj od načrtovanega in da bi morala vlada spremeniti fiskalno politiko. "Zgolj varčevanje zdajšnje vlade se je pokazalo za velik polom," je povedal vodja poslanske skupine PS, ki poudarja, da ima prav zaradi slabih potez vlade težave z likvidnostjo proračuna. Janko Veber iz SD pa je najprej poudaril, da država leta 2008, ko je izbruhnila finančna in gospodarska kriza, na to ni bila pripravljena. "Nova Pahorjeva vlada pa je to morala reševati," je povedal Veber in dodal, da zdajšnja vlada ni sprejela ustreznih ukrepov in stanje se po njegovem prepričanju le še poslabšuje. "Ni bilo ukrepov za gospodarsko rast, stanje se poslabšuje, treba bi bilo razmišljati o skladu za prestrukturiranje podjetij," meni Veber, ki je opozoril, da so ukrepi, ustanovitev holdinga in slabe banke, slabi in da bodo drastično povečali javni dolg. "Spremeniti je treba ekonomsko in fiskalno politiko ter dati večji poudarek na ukrepe za gospodarsko rast." Živkovič: Proračun za letos je bil nerealen Državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič je poudaril, da so se odhodki v prvega pol leta znižali za okoli štiri odstotke, poleg tega pa se je država dolgoročno zadolžila za 310 milijonov, kratkoročno pa za milijardo evrov. "V poročilu za izvrševanje proračuna v prvih šestih mesecih letošnjega leta niso upoštevani učinki zakona o uravnoteženju javnih financ. Vlada se je ob nastopu mandata namreč soočila z zaostreno javnofinančno situacijo," se je na očitke na slabo izvrševanje proračuna za letos odzval Živkovič. Ob tem je poudaril, da prejšnja vlada od izbruha krize, ko je BDP padel za osem odstotkov, ni naredila nič. "Prejšnja vlada je ignorirala situacijo, prihodki so drastično padali, odhodki pa so rasli," odgovarja Živkovič in dodaja, da je bil letošnji proračun nerealen, "temeljil je na iluzornih prihodkih, na nerealno zastavljenih odhodkih". Po njegovih besedah vlada sledi cilju proračunskega primanjkljaja, ki mora biti pod tri odstotke BDP-ja, in bo javnofinančno konsolidacijo nadaljevala tudi v prihodnjem letu z že sprejetim proračunom.

Mrak: V letih 2010 in 2011 nismo izvedli resne javnofinančne konsolidacije Ekonomist Mojmir Mrak pa je pojasnil, da so mednarodni finančni trgi Slovenijo percepirali kot pragmatičen subjekt s stabilno gospodarsko rastjo, ki je sicer počasen pri strukturnih spremembah, a jih klljub vsemu izvaja. Javnofinančni podatki naše države so bili solidni, zato Sloveniji nihče ni posvečal pretirane pozornosti. Razočaranje ob nastopu krize je bilo zato toliko večje. Težave Slovenije so se po Mrakovih besedah začele po vstopu v EU in evroobmočje, ko nismo več vodili lastne monetarne politike, najbolj problematični pa sta bili, kot pravi, leti 2010 in 2011, ko nismo izvedli resne javnofinančne konsolidacije. Mrak je poudaril, da je bilo na mednarodnih trgih prisotno razočaranje že ob nespoštovanju obljub Slovenije do Evropske komisije, še večje razočaranje pa je sledilo po referendumih. Prepričan je namreč, da ni bil tako hud javnofinančni učinek padca reform, ampak dejstvo, da je postalo jasno, da nismo kredibilni.

Pogačnik: Slovenija je izgubila kredibilnost Marko Pogačnik iz Slovenske demokratske stranke je poudaril, da je največji problem Slovenije to, da smo izgubili kredibilnost tujih trgov. "Zaradi tega, ker nismo od leta 2009 sprejeli niti ene napovedane reforme. Ključni korak je to, da sprejmemo predlagane ukrepe. Z enim ukrepom Slovenije ne moremo rešiti. Eden izmed pozitivnih signalov Evropi bi bilo poenotenje glede fiskalnega pravila. Fiskalno pravilo nas sicer ne bi rešilo, bi pa pridobili pol leta in v tem času bi lahko sprejeli potrebne reforme. Treba je vzpostaviti zaupanje pri tistih, ki nam denar posojajo. Nismo najbolj zadolženi, vendar smo izgubili kredibilnost," je povedal Pogačnik, ki meni, da bi nas tuje investicije pognale iz brezna, v katerem se nahajamo. "Bančni sistem ne deluje, slovenska podjetja so nadpovprečno kratkoročno zadolžena, saj banke posojila ne dajejo na dolgi rok. Menim, da je sanacija bančnega sistema zunaj bank dobra," je še povedal Pogačnik in dodal, da je treba sprejeti tudi obe reformi, tako pokojninsko in trg dela.

Njegov strankarski kolega Andrej Šircelj je dodal, da bo za notranje čiščenje javnih financ in bank potrebno uporabiti "kar precej varekine".