Sindikati in delodajalci valijo krivdo drug na drugega

Delodajalci pravijo, da so sindikati zvišali zahteve, sindikati pa, da dviga ob uresničitvi predloga delodajalcev ne bi zaznala večina delavcev. Predstavniki delodajalcev in sindikatov bi morali danes podpisati posebno kolektivno pogodbo, s katero bi udejanjili pretekli petek podpisan dogovor o izrednem dvigu vseh plač v gospodarstvu za lani zaradi visoke lanske inflacije. V petkovem dogovoru je zapisano, da je obveznost delodajalcev v zasebnem sektorju, da s povečanjem vseh osnovnih plač pri izplačilu februar za januar 2008 dosežejo povečanje plač za leto 2007 v višini 4,7 odstotka, pri čemer se upošteva, da se za realizirana povečanja plač v letu 2007 od stopnje povečanja odšteje 0,5 odstotne točke (od avgustovske uskladitve v višini 2,5 odstotka bi se upoštevalo dva odstotka).

Pravniki se niso uskladili

Podjetja, ki so v tem obdobju že dvignila plače za 4,7 odstotka ali več, jih dogovor ne bi zavezoval, podjetja, ki pa so plače dvignila manj, pa bi morala osnovne plače uskladiti za razliko do dogovorjenega odstotka. Dogovor je še predvidel, da bi podjetja v izgubi oziroma tisti, kjer sindikat z vodstvom podjetja ugotovi, da bi določeni dvig ogrozil večje število delovnih mest, lahko preložijo uskladitev za šest mesecev ob dogovoru s sindikati v podjetju.

V tednu od podpisa dogovora so pravniki obeh strani usklajevali besedilo posebne kolektivne pogodbe, vendar se niso uskladili, tako da sta se strani danes še pogajali o novih predlogih.

Delodajalci so navajali le plače, ne osnovne plače

Delodajalci so danes predlagali, da podjetja, ki so lani povečala osnovne plače za 4,7 odstotka ali več, osnovnih plač niso dolžna povečati. Tista podjetja, ki so osnovne plače lani povečala za manj kot 4,7 odstotka ali lani niso dvignila osnovnih plač, bi morala te povečati za razliko do 4,7 odstotka oz. za celoten dogovorjen dvig. Vendar pa zadnja zaveza za povišanje osnovnih plač ne bi veljala za podjetja, ki so lani plače povečala za več kot 5,6 odstotka, tista, ki so lani plače povečala za manj kot 5,6 odstotka, pa bi bila dolžna osnovne plače povečati samo do 5,6 odstotka.

Pri tem pa so delodajalci navajali le plače, ne osnovne plače, kar po prepričanju sindikatov pomeni, da bi se upoštevalo tudi plačilo za na primer težko delo, nočno delo, delo v izmenah, poslovno uspešnost, regrese, 13. plačo. Sindikati bi na predlog pristali, če se omenjeni prejemki v dvig plač ne bi vštevali. Sindikati pravijo, da tako večina delavcev ne bi občutila dvigov plač, za katere so mislili, da so dosegli soglasje.

"Kar so delodajalci ponudili, so zaposleni že dobili"

"Delodajalci so kriterije vlekli na dvigovanje plač v prejšnjem letu, ne na dvigovanje in gibanje osnovnih plač, kar bi pomenilo, da bi velika večina delavcev ostala izven tistega, kar smo želeli," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. "Kar so delodajalci ponudili, so zaposleni že dobili," je pojasnil Ladislav Rožič iz ZSSS.

Delodajalci pravijo, da so svojo ponudbo še zvišali (s 4,7 na 5,6 odstotka) in da so sindikati skušali v to posebno kolektivno pogodbo vnesti določbe, ki jih niso dosegli v samem dogovoru. Sindikati so predlagali, da podjetja, ki so lani plače po kolektivnih pogodbah dvignila za več kot 5,6 odstotka na zaposlenega, osnovnih plač ne bi bila dolžna povečati, pri čemer pa se v dvigu plač ne bi upoštevalo izplačila božičnic, plač iz naslova poslovne uspešnosti in druge posebne nagrade.

"To je bila njihova zahteva, na katero nismo mogli pristati. Tudi ker bi to pomenilo, da bi dodatno vplivali na plačno politiko in konkurenčnost podjetij. Prejšnji teden smo vedeli, zakaj tega nismo tako zapisali in sindikati so to podpisali," je dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

Večina delavcev lahko le sanjala o dvigih, za katere smo se pogovarjali

"S predlogi, ki bi naj konkretizirali temeljni cilj, so nam dali delodajalci nedvoumno jasno sporočilo, da ne nameravajo, da niso niti mislili, da bi prišli do tega cilja, kajti postavili so toliko dodatnih pogojev, ki bi, če bi jih upoštevali, pomenili, da bi večina delavcev in delavk lahko le sanjala o dvigih, za katere smo se pogovarjali in za katere smo mislili, da smo dosegli soglasje," je povedal Semolič.

Dogovor, ki je bil sklenjen pretekli petek, je pravni akt in zavezujoč za vse strani, pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije Igor Antauer. Po njegovem je bila prava volja strank s tem dokumentom dana. "Glede na to, da je ta dogovor sprejet, zaveza ostaja za obe strani. Mi se bomo tega dogovora držali," je dejal Antauer.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je povedal, da nameravajo še danes podjetjem dati navodila, kako naj realizirajo obveznosti iz petkovega dogovora. "Podjetja bodo vse obveznosti iz dogovora izpolnile, ne glede na to da sindikati danes niso želeli pristopiti k podpisu te kolektivne pogodbe," je dejal.

"Z današnjim dnem dogovor za sindikate ne obstaja več"

Napoved delodajalcev, da bodo podjetjem dali navodila, naj kljub propadlemu dogovoru sami dvignejo plače, je Semolič označil za blef. "Poziv delodajalcev ne more nadomestiti kolektivne pogodbe," je dejal Semolič in dodal, da večina podjetij ne bo na poziv dvigovala plače, še najmanj tujci. "Z današnjim dnem dogovor za sindikate ne obstaja več," je pojasnil Semolič.

Delodajalci so si izbrali pot konfliktov s sindikati Splošna stavka je tako znova aktualna. Vodstvo ZSSS se bo po Semoličevih besedah sestalo prihodnji teden, enako napovedujejo ostale sindikalne centrale. Delodajalci so si zagotovili socialni mir na kratek rok, je povedal Semolič, "nezavedajoč se, da so si izbrali tudi pot konfliktov s sindikati, ki bo mnogo težja, kot bi bila, če bi razumno prišli do dogovora".

Sindikati napovedujejo zaostritev pogajanj

Sindikati napovedujejo zaostritev pogajanj. "V nadaljevanju bodo zahteve sindikatov gotov težje za delodajalce. Zagotovo pa pravičnejše za delavce," je dodal Semolič. Strinja se tudi predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj, ki pojasnjuje, da se napovedujejo nove podražitve, z usklajevanjem zamujajo več mesecev.

"Delodajalci so si sami izbrali pot," je zaključil Semolič. "Mislim, da jim bo žal, da niso izkoristili velike kooperativnosti sindikatov," je povedal. Lombar meni, da bi morali sindikati, glede na to, da niti ena točka njihovih zahtev ni bila uresničena, kot konfederacije solidarnost ohraniti in "akcijo peljati naprej".

O izrednem dvigu vseh osnovnih plač, s katerim bi uskladili plače z lansko inflacijo, so se delodajalci in sindikati dogovorili v okviru pogajanj o novi kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust, ki bi veljala za leti 2008 in 2009. Izredni dvig plač, dogovorjen v petek, bi bil ločen od te kolektivne pogodbe, ki naj bi jo, kot so se tudi dogovorili v petek, sklenili do konca maja letos.

Hribar Milič: Skušali bomo razrešiti tudi ta gordijski vozel Hribar Milič je danes dejal, da bodo predlagali, da bi se pogajanja o kolektivni pogodbi za letos in leto 2009 začela čez 14 dni. "Računamo, da se bomo v skladu z dogovorom pogajali naprej za plačno politiko v letih 2008 in 2009 ter da bomo v tej pogajalski fazi skušali razrešiti tudi ta gordijski vozel," je dejal o možnosti rešitve sedanjega stanja.