Janez Janša
Torek, 7. 1. 2020, 16.23
4 leta, 3 mesece
SDS izstavila prvi račun, prestopnika pa vztrajata: Ta zadeva bo enkrat padla
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,16
46
SDS je na ljubljanskem višjem sodišču dobila tožbo proti nekdanjemu poslancu Zvonku Lahu. Na fotografiji prvak stranke Janez Janša.
V javnosti še vedno odmeva sodba ljubljanskega višjega sodišča, po kateri mora nekdanji poslanec SDS Zvonko Lah zaradi prestopa v drugo poslansko skupino SDS plačati 5.161 evrov stroškov volilne kampanje iz leta 2014 z obrestmi. Vračilo teh stroškov na podlagi pisne pogodbe v največji opozicijski stranki zahtevajo tudi od nekdanjega poslanca Andreja Čuša, vendar ta tožba še ni dobila sodnega epiloga. Pravni strokovnjaki v luči prej omenjene pravnomočne sodbe zoper Laha medtem opozarjajo, da je takšna sodna praksa nevarna, ker se s tem lahko omejuje z ustavo zagotovljena svobodna volja predstavnikov ljudstva.
Zvonko Lah je bil na predčasnih parlamentarnih volitvah v državni zbor leta 2014 izvoljen na listi SDS, potem pa je avgusta 2016 zapustil njihovo poslansko skupino in stranko. Nekaj časa je deloval kot nepovezani poslanec, potem pa se je pridružil poslanski skupini NSi, ki jo je zapustil aprila 2018. Ker je zapustil njihovo poslansko skupino, so v SDS od Laha pred sodiščem zahtevali vračilo osem tisoč evrov stroškov kampanje z zamudnimi obrestmi.
Pravnomočno: Višje sodišče naložilo Zvonku Lahu plačilo 5.161,23€ povračila stroškov kampanje na račun @strankaSDS skupaj z zamudnimi obrestmi od časa prestopa v @NovaSlovenija
— SDS (@strankaSDS) 6 January 2020
Podlago za to predstavlja pisni dogovor oziroma pogodba, ki so jo pred volitvami leta 2014 podpisali vsi kandidati na listi SDS. S tem so se kandidati v primeru izstopa iz poslanske skupine SDS zavezali k povrnitvi sorazmernega dela stroškov iz volilne kampanje, pa tudi k odstopu s funkcije poslanca. Lah teh zavez ni upošteval, zato so v SDS omenjeni denar od njega terjali s tožbo.
Lah: To je izsiljena pogodba, ki zavezuje samo kandidata, stranke pa ne
Ljubljansko višje sodišče je zdaj odločilo, da mora Lah SDS povrniti za 5.161 stroškov iz omenjene kampanje. Sodba je postala pravnomočna, kar pomeni, da mora Lah omenjeni znesek kljub napovedani pritožbi na vrhovno sodišče plačati. "Na prvi stopnji je novomeško sodišče odločilo tako, da mi mora SDS plačati 1.844 evrov, jaz pa njim 1.231 evrov," pojasnjuje Lah.
Nekdanji poslanec Zvonko Lah mora po odločitvi ljubljanskega višjega sodišča stranki SDS povrniti za 5.161 evrov stroškov iz kampanje pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami leta 2014.
Na drugi stopnji je nato ljubljansko višje sodišče stroške namesto na vseh 88 kandidatov razdelilo samo na 21 izvoljenih kandidatov. "Znesek in sodni stroški, ki jih moram plačati, so tako narasli na 5.161 evrov," pojasnjuje Lah, ki meni, da je pogodba, ki jo je podpisal pred uvrstitvijo na kandidatno listo, izsiljena.
"Ta pogodba praktično zavezuje samo kandidata, stranke pa ne zavezuje v ničemer. Je bil pa to pogoj, da si lahko prišel na listo. Janez Janša je na vprašanje sodnice, ali bi kandidiral na listi, ne da bi to podpisal, odgovoril, da ne bi kandidiral," pripoveduje Lah. Ob tem nekdanji poslanec opozarja tudi na dvojna merila: "Franc Pukšič je leta 2008 prav tako zapustil poslansko skupino SDS in stranko ter prestopil v SLS, pred tem pa podpisal podobno izjavo, pa ga niso tožili."
Čuš: Ta zadeva bo enkrat nekje padla
Povrnitev stroškov kampanje iz leta 2014 z obrestmi v višini osem tisoč evrov v SDS zahtevajo tudi od svojega nekdanjega poslanca Andreja Čuša, ki je iz stranke in omenjene poslanske skupine tako kot Lah izstopil leta 2016. Kot poudarja Čuš, ta zadeva še ni dobila epiloga, saj se je sojenje na prvostopenjskem sodišču na Ptuju zaradi bolniške odsotnosti sodnice zavleklo.
"Zdaj smo približno eno leto v zaostanku. Pričakujem, da bo odločitev sodišča na prvi stopnji sprejeta do konca marca, kar pomeni, da bi bila lahko zadeva na prvi in drugi stopnji rešena približno do konca tega leta," pojasnjuje Čuš, ki podobno kot Lah poudarja, da kandidat brez podpisa omenjene pogodbe na parlamentarnih volitvah leta 2014 ni mogel kandidirati na listi SDS.
Ko beseda nanese na odločitev SDS, da zoper njega vloži tožbo, Čuš pojasnjuje, da v SDS očitno menijo, da so nad slovensko ustavo. "Ko se pogovarjamo o teh konkretnih zadevah, bi morali takoj iti na ustavno sodišče, ampak sodni postopki so v Sloveniji pač takšni, kakršni so. Jaz spim mirno in čakam, da vsi postopki stečejo. Vem, da bo ta zadeva enkrat nekje padla," pravi Čuš, ki se pri tem sklicuje na mnenja nekaterih ustavnih pravnikov, ki ocenjujejo, da so tovrstne pogodbe neveljavne oziroma protiustavne.
Pirnat in Ude: S tem se lahko omejuje svobodna volja poslancev
Pravni strokovnjak Rajko Pirnat pravi, da vsebine sodbe v primeru SDS proti Lah ne more komentirati, vendar pa poudarja, da načeloma ni naklonjen temu, da bi prej omenjenim dogovorom med poslanci in strankami dajali pravno varstvo. "To bi bila zelo nevarna praksa, ker se s tem lahko omejuje in vpliva na svobodno voljo poslanca, ki pa je ustavna kategorija," meni Pirnat.
Po njegovih besedah so poslanci s takšnimi dogovori vezani na navodila stranke, ker vedno obstaja tveganje, da bi morali vračati stroške volilne kampanje. Na drugi strani pa 82. člen ustave pravi, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in da niso vezani na kakršnakoli navodila. "Nisem za to, da se daje pravno varstvo takšnim aktom, je pa na drugi strani res, da kandidat in politična stranka kot pravna subjekta lahko sklepata pogodbe," še pojasnjuje Pirnat.
Pravna strokovnjaka Rajko Pirnat in Lojze Ude opozarjata, da prej omenjeni bianco dogovori oziroma zaveze lahko omejujejo z ustavo zagotovljeno svobodno voljo poslancev pri odločanju.
Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude medtem meni, da je podpis takšne zaveze ničen oziroma neveljaven, ker omejuje svobodo poslanca pri odločanju. "Svoboda pri odločanju v parlamentu pa vključuje tudi to, da lahko poslanec iz ene poslanske skupine prestopi v drugo oziroma zgolj izstopi iz poslanske skupine in ji več ne sledi," razlaga Ude, ki se pri svojem mnenju prav tako sklicuje na 82. člen ustave.
Na vprašanje, ali bi se v primeru, da bi sodba ljubljanskega višjega sodišča v zadevi SDS proti Lah uspešno prestala vse sodne instance, moč političnih strank še dodatno okrepila, Ude odgovarja pritrdilno. Ob tem dodaja, da na tovrstne dogovore med poslanci in strankami lahko gledamo tudi kot na sredstvo discipliniranja predstavnikov ljudstva.
Nekdanji Jelinčičevi poslanki denarja ne bo treba vračati
Zadnji poslanski prestop v državnem zboru se je zgodil decembra lani, ko je iz poslanske skupine SNS v poslansko skupino SDS prestopila poslanka Lidija Ivanuša. Poslanki, ki je v javnosti znana tudi kot lastnica erotičnega salona v Arji vasi, stranki Zmaga Jelinčiča Plemenitega zaradi prestopa v Janšev tabor stroškov za kampanjo ne bo treba vrniti, ker v SNS takšnih pogodb s kandidati za poslance pred volitvami ne sklepajo.
Smo se pa na SDS obrnili z vprašanji, ali je morala Ivanuša pred prihodom v njihovo poslansko skupino podpisati enako zavezo kot Lah in Čuš oziroma ali so prej omenjeno pogodbo z določili glede povračila stroškov kampanje v primeru izstopa iz poslanske skupine pred parlamentarnimi volitvami 2018 podpisali vsi kandidati na listi SDS. Odgovore bomo objavili, ko jih bomo prejeli.
46