SD: S spremembami v ekonomski politki do boljših učinkov

Med drugim je za ustanovitev enotne agencije za javna naročila, večjo neodvisnost agencij za nadzor trgov, umik države iz aktivnega upravljanja podjetij, vnaprejšnji okvir pri javnofinančnih izdatkih. Kritični so do vladne brošure V SD so kritični do vladne brošure, v kateri je ocena doseženega pri razvojnih reformah, in sicer ker so v njej zapisani le pozitivni rezultati, neuspehom pa so se izognili. "Brošura bi bila primeren izdelek, če bi poleg rezultatov, ki so za vlado ugodni, opozorila tudi na rezultate, ki za Slovenijo predstavljajo problem in izziv za prihodnost," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik SD Borut Pahor, ko je vladno brošuro primerjal z brošuro SD, ki jo je stranka izdala jeseni, ima pa isti naslov, Slovenija danes.

"Za veliko večino prebivalstva se je življenjski standard znižal"

Tako ob omenjenu rekordne gospodarske rasti v vladni brošuri ni govora o rekordni inflaciji, ne o učinku inflacije na revne, tudi ne o realnem padcu minimalne plače ter vprašanju socialne povezanosti. "Za veliko večino prebivalstva se je življenjski standard glede na možnosti, ki smo jih imeli z visoko stopnjo gospodarske rasti, znižal," je ocenil Pahor.

V SD menijo, da so potrebne spremembe Da bi bila gospodarska rast ugodna za večino državljanov, mora nujno biti uravnotežena in vzdržna, pravi koordinator za ekonomski del programa SD Mitja Gaspari. Zato menijo, da so potrebne spremembe v splošni ekonomski politiki.

Tako bi javnofinančne izdatke za obdobje štirih ali petih let vezali na refrenčne točke, s čimer bi bili vnaprej znani pogoji gospodarjenja, pravi Gaspari in dodaja, da bi bila rast javne porabe, če bi že veljalo takšno pravilo, namesto sedanje 11-odstotne osemodstotna.

V SD menijo, da je umik države iz gospodarstva le formalen

Zaradi "relativno slabega" gospodarjenja z javnim denarjem predlagajo ustanovitev enotne agencije za javna naročila, ki bi upravljala vse postopke javnega naročanja. Delovala bi sicer po vsebinskih predlogih ministrstev, vendar pa ta ne bi izvajala tehnično-operativnega dela javnih naročil.

V SD menijo, da je umik države iz gospodarstva le formalen, saj da se ohranjajo stare in nastajajo nove navzkrižne povezave. Zato bi se po njihovem morala država nujno umakniti iz aktivnega upravljanja v zasebnih podjetjih, po drugi strani pa bi morala svoje premoženjem učinkovito upravljati, da bi ga lahko naložila v dejavnosti, kjer želi preboj. To bi po Gasparijevih besedah med drugim pomenilo spremembe pri upravljanju in definiciji delovanja Kapitalske družbe.

"Sistem javnega sektorja sedaj ne dopušča fleksibilnosti" Za učinkovito regulacijo bi potrebovali agencije, ki bi bile neodvisne v upravljanju, financiranju in pooblastilih. "Sistem javnega sektorja sedaj ne dopušča fleksibilnosti in jim onemogoča, da bi delovale kakovostno," pravi Gaspari in dodaja, da bi morale delovati po enakih principih kot industrija, ki jo nadzirajo.

Gaspari: Potrebovali bi agencijo za zaščito interesov potrošnikov Poleg agencije za finančni nadzor bi nujno potrebovali tudi agencijo za zaščito interesov potrošnikov, meni Gaspari. Po njegovem bi bilo smiselno tudi združiti različne sklade, ki se ukvarjajo s pomočjo gospodarstvu.

Eno ključnih vprašanje je tudi na področju javne infrastrukture, in sicer kako povezati Luko Koper s prometnim sistemom in gospodarstvom, treba pa bi bilo spremeniti tudi način delovanja na področju zdravstva, visokega šolstva, raziskav, da bi bila ta področja avtonomna, brez neposrednega vpliva države.

Gospodarska rast je pokazala problem, ki ni samo slovenski

Gospodarska rast je pokazala problem, ki ni samo slovenski, in sicer da je ustvarila predvsem slabše plačana delovna mesta, je dejal ekonomist France Križanič. Vprašanje za prihodnost je, kako zagotoviti rast, ki bo omogočala poštene plače, pravi. Križanič sicer meni, da je bilo v tem mandatu premalo razpisov za pridobitev sredstev evropskih socialnih skladov.

"Nekaj virov nestabilnosti" Glede doseženega dogovora o plačah v javnem sektorju je Pahor dejal, da so veseli, da je do dogovora prišlo, da pa je v njem "nekaj virov nestabilnosti". Sicer meni, da je dogovor dovolj dobra osnova, da se z njim nadaljuje, kakršnih koli sprememb na tem področju pa se v SD, če bi dobili mandat na volitvah, ne bi lotili brez konsenza s socialnimi partnerji in drugo zainteresirano javnostjo, je zatrdil.