Sandi Češko: Sam bi bil bolj oster do naših neposrednih tekmecev na volitvah #video

Foto: Bojan Puhek 61-letni Sandi Češko je eden od najbogatejših Slovencev. Skupaj z ženo Livijo Dolanc, s katero sta leta 1992 ustanovila podjetje Studio Moderna, imata po oceni revije Manager 355 milijonov evrov premoženja. 

Poleg podjetništva mu tudi politika ni tuja. Je dolgoletni član stranke SD, v preteklosti pa je bil tudi član državnega sveta in političnega društva Forum 21.

V intervjuju smo se z njim pogovarjali predvsem o nedavnih državnozborskih volitvah in o poslovnih načrtih.

Gospod Češko, stranka SD je na volitvah pred štirimi leti osvojila skoraj deset odstotkov glasov, tokrat pa 6,66 odstotka. Rezultat stranke je torej skoraj za tretjino slabši. Zakaj?

Poglejte, te volitve so nekakšen fenomen. Zgodil se je politični cunami. Edina stranka, ki je očitno zelo dobro ocenila razpoloženje ljudi, je bila stranka Roberta Goloba, ki je ta cunami, usmerjen proti aroganci zdajšnje oblasti, uspešno zajahala in doživela fenomenalen rezultat.

Socialni demokrati nismo stranka, ki bi merila samo na en momentum, ki se je pojavil v družbi. Stvari smo poskušali graditi bolj programsko, vendar pa ljudje v tem trenutku očitno niso razmišljali tako programsko, ampak bolj čustveno, saj smo bili v Sloveniji prikrajšani za neko normalno obliko sobivanja in komuniciranja. Slovenija ni država, ustvarjena za voditelje, ki pričakujejo, da bo narod samo sledil, pa tudi če so rešitve najboljše. Ljudje v Sloveniji želimo sodelovati in se počutiti spoštovane.

Zgodilo se je, kar se je. Mi smo predstavljali bolj program in vsebinske stvari, ki pa so bile očitno za volivce manj zanimive. Med pogovori v predvolilnih bazah stranke SD sem ugotovil, da so imeli volivci naše stranke dve prioriteti. Najprej jih je zanimalo, ali bo Golob premagal Janšo, nato pa, ali bo LMŠ prišla v parlament. Šele nato so jih zanimali naši kandidati.

Kljub slabemu rezultatu me pa veseli, kako se je prizorišče počistilo. Zdaj imate eno stranko, ki je trenutno še na oblasti in ki je programsko niti ne znam definirati. Ta stranka ima že 30 let enega vodjo. Malo je takšnih voditeljev v svetu in vemo, kdo so tisti, ki so toliko časa na čelu svojih strank. Ljudje bodo volili vodjo ne glede na to, ali bo šel v socialistično internacionalo ali bo šel v neko črno internacionalo. Dvajset odstotkov ljudi pač želi imeti odločnega vodjo, za katerim bodo korakali. To se mi zdi nekoliko v nasprotju z ustrojem in zgodovino Slovenije.

Vsebinsko bi SDS torej težko definiral. Stranka ima veliko dobrega kadra, je sposobna in aktivna, vsebinsko pa se mi zdi zelo pragmatična. Bistvena jim je oblast.

Težava Slovenije pa je v tem: smo tretja najbolj industrijska država v Evropi. Industrijske države, kot so Nemčija, Švedska in druge severne države, imajo dve glavni politični struji, socialdemokratsko in krščanskodemokratsko, ki se zadnjih 20 let v gospodarskem pogledu ne razlikujeta. Nemška kanclerka Angela Merkel ni spreminjala gospodarske politike Gerharda Schröderja in tudi zdaj leva opcija ne bo spreminjala gospodarske politike.

V Sloveniji pa že 30 let "furamo" neoliberalni koncept zagovarjanja kapitala. Katerakoli stranka, tudi SD, je to počela. Neoliberalni ustroj, ki zagovarja kapital, nizke davke in tako naprej, ne ustreza industrijski državi in tukaj imamo ta konflikt. To je zgodovinska napaka in izvirni greh, zaradi katerega Slovenija ne more biti tako uspešna, kot smo si zastavili.

Kar je dobro, je to, da sta na prizorišču ostali dve socialdemokratski stranki, saj se je tudi SD z novo, mlajšo ekipo postavila nazaj na socialdemokratske položaje. Čeprav bomo, kot je rekel Mile Šetinc, verjetno morali servisirati neko liberalno zgodbo.

Na desni je ob SDS preživela samo še NSi, ki sem ji povedal, da smo mi v svojem programu citirali Janeza Evangelista Kreka in da krščanske demokracije, kot je nemška, v Sloveniji ni. Ni bilo pogovora z NSi brez nizkih davkov, privatizacije in čim boljših pogojev za kapital. Kot da nihče nič ne bere. V svetu imate namreč danes dve obliki kapitala. Prvi je špekulativni. To je skrajno neoliberalni koncept, ki ga obvladujeta Wall Street in London City, po katerem se v podjetje splača vlagati samo, če lahko postane monopolist, ta pa ne potrebuje tržne ekonomije in demokracije.

Drugi koncept produktivnega kapitala pa kot "največji kapitalist" zagovarja Larry Fink, šef sklada BlackRock, ki po vsem svetu upravlja milijarde naložb. Zavzema se za spremembo paradigme, po kateri je edina sveta stvar dobiček podjetja, v koncept, po katerem odgovornost direktorja ni samo kapital, ampak tudi zaposleni, okolica in okolje, iz katerega črpa naravne surovine, saj se zaveda, da drugače ne bo mogel preživeti.

Nizki davki so čista neumnost, kajti težave, kot so zdravstvo, starajoča se družba in ekologija, bodo povsod po svetu zahtevale višje davke. S tem se bo treba sprijazniti. Zame ni vprašanje visoki ali nizki davki, ampak to, kako se porabijo.

Z nižjimi davki se bodo razlike samo povečale. Tudi ti ukrepi v Sloveniji in te bombonjere so objektivno socialne razlike v Sloveniji povečali in niso šli v izenačevanje. Moja vizija Slovenije pa ni, da si bom svojo varnost, udobje in užitek zagotovil s tem, da bom imel desetkrat več kot drugi in bom zato moral postaviti zid okoli svoje hiše, ampak je varnost v tem, da zidu ne bom potreboval. Zato se zavzemam za socialdemokratski koncept. Enako zagovarja tudi krščanska demokracija, a je v Sloveniji v ekonomskem smislu nimamo.

Novice Dominika Švarc Pipan o spopadu v SD: Dobila sem nož v hrbet

"Tukaj je Milan Kučan eden od največjih poznavalcev tega, kako te stvari urejati, zato so vsi preostali živčni. Ni stvar v tem, da zadeve presekaš in jih vidiš samo črno-bele, kot jih vidi Janša. Kučan jih je znal videti tudi v mavrični perspektivi in tukaj zna odlično igrati. To je to. Ni nobena devica, ni noben angelček. Pač igra politiko." Foto: Bojan Puhek

Bi morala Tanja Fajon zaradi slabega rezultata odstopiti s položaja predsednice stranke?

Mislim, da ne, ker smo po tistem, kar je ostalo po tem cunamiju, vseeno vsaj razmeroma utrdili socialdemokratski položaj. Izpadli so tisti, ki so bili brez definicije. Vsak drugačen pogled pa je seveda legitimen.

Robert Golob se je jasno definiral kot "antijanša", mi in Levica pa kot neka socialdemokratska platforma in uspelo nam je, da smo prepričali dovolj velik del volivcev, da smo ostali v igri. To mi daje upanje, da bosta nekega dne socialdemokratski in krščanskodemokratski pogled v Sloveniji prevladala in odrinila ta liberalni pogled, ki vlada že 30 let in ki zagovarja samo veliki kapital, ki zagovarja državna podjetja in ga vodijo lobisti, v njem pa denar nepregledno odteka iz davkoplačevalskih žepov.

Jaz osebno bi stvari sicer zastavil drugače. Želel sem bolj vleči ločnico med tem, kar zdaj govorim, med socialdemokratskim in liberalnim konceptom, vendar je Tanja Fajon modro zastavila bolj prijazno politiko do vseh teh, ki so bili opozicija nedemokratičnemu vzdušju v Sloveniji. To je bilo modro in verjetno bo to zdaj tudi olajšalo odnose v koaliciji. Emocionalno pa sem jaz pač drugačen. Sem podjetnik. Želim zagovarjati svoja načela, kar pa mogoče kdaj ni najbolje za skupne, širše cilje.

O Golobu ste pred volitvami dejali, da je težko ocenjevati uspehe direktorja, ki vodi monopol. Po tej izjavi se niste več veliko pojavljali v javnosti. Je res, da so vas v stranki SD zaradi te izjave umaknili v ozadje?

Poglejte, pri nas se to ne dogaja na ta način. Vsak lahko, kot vidite tudi zdaj, prosto daje izjave. Jaz sem preprosto začutil, da bi kot podjetnik, ki je bolj radikalen kot politik, kar za politiko ni dobro, morda bolj ostro nastopal do svojih neposrednih tekmecev. Vodstvo je šlo z vidika sodelovanja in širše slike, da je prednostna naloga menjava sistema vladanja in da je to morda pomembnejše kot neki individualen rezultat, v bolj modro smer. Tukaj smo na neki način žrtvovali tudi svoj rezultat. Ko to začutiš, ne rineš nekam, kjer morda vidiš, da bi lahko bil moteč element.

Vam je kdo v stranki očital, da ste bili do Goloba preveč kritični?

Ne, nikoli. Vidiš pa, kaj govoriš ti in kaj govorijo drugi, in sešteješ ena plus ena.

Se vam zdi Robert Golob pravi človek za vodenje slovenske vlade?

Na to vprašanje je v tem trenutku nemogoče odgovoriti. O njegovem poslovanju objektivno vemo zelo malo. Pokazal se je za zelo uspešnega pri tem, ko je zaznal smernice v družbi. S takšno zmago ima zgodovinsko priložnost, da pokaže, da je sposoben slediti tudi drugim smernicam, ki v družbi obstajajo, in zapolniti ta pričakovanja. Intelektualne sposobnosti zagotovo ima, vprašanje bo pa verjetno bolj, kakšni bodo interesi njega in njegove ekipe, v katero smer bodo vodili stvari. Upam, da v pravo, da bo ustvaril uspešnejšo Slovenijo, da se bo osredotočil na gospodarstvo in solidarnost, ne pa na privatizacijo, in da ne bo dovolil, da bo tudi njegova vlada ujetnik lobijev.

Novice Pikalo odstopil. O tem, ali mora oditi tudi Fajonova, pa pravi: To ni več moja stvar.

Družba GEN-I naj bi pod vodstvom Roberta Goloba podjetju, ki ga je ustanovila novinarka Necenzurirano Vesna Vuković, nakazala več kot sto tisoč evrov, pri čemer ni mogoče dobiti nobenih uradnih pojasnil o namenu transakcij. Kakšno je vaše mnenje o takšnih poslih?

Tega ne morem komentirati, ker ne poznam vseh podrobnosti. Jaz se zavzemam za maksimalno preglednost vsega po zahodnih standardih. To je velika težava Slovenije. Če preglednosti ne bo, potem bo ogrožena demokracija, vse, kar je dobrega za slovensko družbo. Pametno in zaželeno bi bilo, da se takšne stvari pojasnijo. Če je res, da so takšna vprašanja neodgovorjena, to zagotovo ni dobro.

Banka Raiffeisen še vedno preverja, ali so resnične Golobove trditve, da so mu na njihovi banki v Romuniji ukradli identiteto. Mu vi verjamete?

Ne morem dati neke gostilniške izjave, ali nekaj verjamem ali ne. Vem samo, da je danes v digitalnem svetu mogoče vse. Ni stvari, ki danes ni mogoča, vključno s krajami identitet. Glede na to, da pa zahteve po preglednosti v bančnem sistemu postajajo že absurdno visoke, bo banka te stvari z lahkoto ugotovila in jih bo dala na mizo. Danes porabim 10 odstotkov časa samo za podpisovanje pogodb in formularjev, zato je skoraj nemogoče, da se ne razkrije, kje je tvoj denar in kdo je lastnik česa.

"Robert Golob se je jasno definiral kot 'antijanša', mi in Levica pa kot neka socialdemokratska platforma in uspelo nam je prepričali dovolj velik del volivcev, da smo ostali v igri." Foto: Bojan Puhek

V nedeljo se odpravljate v ZDA. Se obeta kakšen velik posel?

V igri imamo nekaj zadev, ki pa niso neposredno povezane s tem obiskom v ZDA. Tam nisem bil že dve leti, prej sem bil tudi po desetkrat na leto. Zanima me, kakšni so tam trendi. V Ameriki sem se naučil ogromno stvari, jih prinesel sem in prilagodil.

Mi smo pokazali, da smo lahko pred Američani. Z več poslovnimi modeli smo bili po deset let pred njimi, med drugim z uporabo informacijskih tehnologij. To je prepoznal Microsoft in nas je že leta 2000 dal v svetovalni odbor za stranke, v katerem smo bili po velikosti v primerjavi z drugimi kot kiosk med velikimi korporacijami, a smo imeli znanje.

Zdaj gremo na trg s personaliziranimi ležišči. Dobro je, da smo se močno osredotočili na zelene tehnologije, pri tem bomo spet ustvarili neko novo zgodbo, s katero bomo za deset ali še več let pred drugimi in s katero bomo še enkrat po 20 letih spremenili distribucijo in način kupovanja ležišč.

To so ambicije, ki me še držijo pokonci in me veliko bolj veselijo kot politične zgodbe. Posel je kot Newtonova fizika. Vse je mogoče prijeti, izmeriti in tako naprej. Politika je pa kot kvantna fizika. Stvari so hkrati tukaj in tam. In če nimaš tega občutka …

Tukaj je Milan Kučan eden od največjih poznavalcev tega, kako te stvari urejati, zato so vsi preostali živčni. Ni stvar v tem, da zadeve presekaš in jih vidiš samo črno-bele, kot jih vidi Janša. Kučan jih je znal videti tudi v mavrični perspektivi in pri tem zna odlično igrati. To je to. Ni nobena devica, ni noben angelček. Pač igra politiko. Pri tem se lahko samo učim od njega, pa če se z nekaterimi njegovimi odločitvami strinjam ali ne. To ni pomembno.

Kučana spoštujem, ker je bila zanj izjemno pomembna legitimnost. Ko je imel absolutno moč, je delal vse, to je moje zaznavanje, da jo je čim manj uporabljal. Kljub temu, da je imel po zakonu več pravic, jih je manj izkoriščal kot pa v današnjem sistemu, v katerem se vsak sklicuje samo na zakonitost, ne pa tudi na legitimnost.

Novice Sandi Češko o Golobu: Težko je ocenjevati uspehe direktorja, ki vodi monopol

Pred kratkim ste znova v celoti prevzeli Studio Moderna. Zakaj ste se odločili za to potezo in kakšne načrte imate s podjetjem?

Za ta korak sem se odločil preprosto zato, ker sem kmalu po prodaji ugotovil, da sem naredil napako, saj nisem razumel takratnega potenciala in vrednosti inovacij, ki jih je Studio Moderna ustvaril. Ker si Vzhodnoevropejec, misliš, da si manj pameten kot Zahodnoevropejci. Če si podjetnik, je to v Evropi prej negativno kot pozitivno, saj veljajo menedžerji za najpomembnejše, ko pa prideš v Ameriko, pa ti menedžer pove, da če ne bi bilo podjetnikov, kot si ti, njegova zadnjica ne bi sedela na tem fotelju. Tam so podjetniki najpomembnejši, ker ustvarjajo nove trende in nova delovna mesta, zato so ves čas v gospodarstvu najvplivnejši.

Tega se nisem zavedal. Mislil sem, da je prav tako, kot so mi vsi razlagali, da moraš čim prej izpreči in se umakniti ter pripeljati pametne ljudi, kot so menedžerji. S tem znanjem sem šel na zahod, kjer ni bilo preprosto, še posebej, ker ne razumeš kulture in ker ne razumeš vseh stvari, ki se dogajajo na trgu.

Ravno tako pa so se novi lastniki naučili, da podjetja, kot je Studio Moderna, ki je vedno temeljilo na inovacijah in ustvarjanju novih trendov, težko voditi z nekimi samostrokovnjaki. Ti, na primer, v Mercator lahko pripelješ človeka iz Tesca in bo izboljšal stvari, ki jih Mercator ne dela dovolj dobro. Mi pa smo vedno bili tisti, ki smo stvari postavljali na glavo, tega pa menedžerji ne znajo. Ugotovili so, da je čas, da podjetje dobi novega lastnika. Na razpisu nam je uspelo dati najboljšo ponudbo, ki smo jo financirali iz lastnih sredstev in tudi s posojili. Zdaj razmišljamo o dodatnem kapitalu, da bi lahko začeli globalno ekspanzijo.

Kaj pa v politiki, se v njej v prihodnje še vidite? Boste mogoče jeseni kandidirali za predsednika republike?

Kot vedno, ne vidim se. V politiki sem bil vedno revolucionar. V Socialdemokratski stranki sem od 18. leta. V tej stranki nikoli nisem imel niti najmanjše funkcije. Zdaj sem predsednik sveta za gospodarstvo, ampak to ni nobena izvršna funkcija. Na položajih sem bil samo v mladinski organizaciji, kjer pa smo bili opozicija takratni partiji, zato so nas zasliševali in tako naprej.

Potem sem ugotovil, da politike ne razumem, in sem se iz nje umaknil. Nato sem skočil na drug revolucionarni trend, ki se je začel dogajati. Šel sem v poslovni svet, v katerem so danes možnosti za revolucije še večje, kot so bile takrat. To je tisto, kar mi vzbuja največ zanimanja. Politika zahteva veliko modrosti, veliko potrpljenja in usklajevanja, ti pa, če želiš stvari premakniti, potrebuješ drugačen značaj.