SiolNET. Novice Slovenija
4,94

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Dela tudi po 14 ur na dan

Samozaposleni delajo več, plačani pa so manj #video

4,94

termometer

Pred praznikom delavstva imamo prvič v desetih letih najnižjo stopnjo brezposelnosti. Delež aktivnega prebivalstva se zvišuje, a hkrati se povečuje tudi število odvisnih od socialne pomoči. Življenje delavcev še zdaleč ni rožnato. Kljub zvišanju minimalne plače več kot 5.700 zaposlenih za polni delovni čas hkrati prejema tudi denarno socialno pomoč, ker je njihova plača prenizka. 

Med najbolj izpostavljenimi so tudi prekarni delavci. Pia Nikolič se je morala po sili razmer samozaposliti. Je radijska novinarka, piše tudi za številne medije. Svoje delo ima rada, čeprav včasih traja tudi po 14 ur. Med dopustom pa dela na festivalih. Če si samozaposlen in hočeš preživeti, pravi, moraš sprejeti vse, kar ti ponudijo.

"Ker sem delala vsak dan, sem izgorela. Imela sem dve angini, drugo za drugo, in takrat sem si rekla, OK, vsaj en dan v tednu naj ne bo delaven. In zdaj si jemljem en dan ob koncu tedna, preostalo je treba pač nadoknaditi za vse tisto, kar ti ne uspe med tednom," pravi.

Osemurnega delavnika, enega izmed temeljev sindikalnega boja, ne pozna. Tako kot mnogo drugih, ki so danes prek e-pošte in mobitelov dosegljivi 24 ur na dan. Čeprav od začetkov sindikalnega boja mineva več kot 170 let, so danes zaradi kapitala, ki poskuša iz zaposlenih iztisniti čim več, ogrožene temeljne vrednote. 

Delajo več kot redno zaposleni, plačani pa so manj

Biti samozaposlen kot arhitekt, novinar, umetnik na svobodi je od nekdaj veljalo za luksuz. To pa so danes poklici, ki so najbolj izpostavljeni prekarnosti. Za več dela samozaposleni zaslužijo občutno manj. "Samostojni podjetniki v povprečju delajo več, plačani pa so za polovico manj kot redno zaposleni," je dejal Borut Brezar iz gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

Gorenje Velenje Siol Plus Miha Mazzini: Kaj vas letošnji prvi maj lahko nauči o delovanju možganov

Vedno je v "stalni pripravljenosti", za to pa ne dobi plačila

Po podatkih Statističnega urada (Surs) so samostojni podjetniki v letu 2017 opravili kar 1.876 ur, redno zaposleni pa 1.576.  "To pomeni, da moram imeti telefon od osmih vključen zaradi stalne pripravljenosti, ki mi je nihče ne plača. In potem traja moj delavnik od nekje desetih zjutraj do desetih zvečer," pripoveduje Pia.

Osem ur za delo, osem za počitek in osem za družino

Brezposelnost mladih je danes v Evropi 15 odstotna. Ker so preizobraženi, preprosto ne dobijo dela drugače, kot da se samozaposlijo, povedo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "Zahteva sindikatov "osem, osem, osem" je še kako aktualna. Enostavno, osemurni delavnik gre v pozabo. In če ne bomo vsi zahtevali tudi osem ur za počitek in družino, bomo delodajalcem na razpolago, kadarkoli bodo želeli," je dejala Mateja Gerečnik iz ZSSS.

Pia Nikolič ima svoje delo rada, čeprav včasih traja tudi po 14 ur. Pia Nikolič ima svoje delo rada, čeprav včasih traja tudi po 14 ur. Foto: Planet TV

Problematični so tudi tisti, ki so nezaposleni že več časa. In ti so največja socialna težava, je poudaril nekdanji minister Žiga Turk, danes kandidat za evropskega poslanca na listi NSi. "Morali bi narediti več za to, da te trajno brezposelne izobrazijo, došolajo, da bi na cvetočem trgu dela našli zaposlitev."

"Naši delodajalci so zavohali poceni delovno silo, zato jim ni treba višati plač"

Gospodarstvo je že cvetoče, a ponavadi gre za proizvodne, nižje plačane oblike dela, za katere pa številna podjetja danes uvažajo tujo delovno silo prek kooperantskih pogodb. Preprosto sklenejo pogodbo z nekom, ki ponuja neko storitev, na primer v železarstvu. Ta storitev pa so delavci, ki jih uvozi iz Bolgarije, Bosne, Slovaške.  "To so ljudje, ki so pripravljeni delati za štiri evre neto na uro, 12 ur, vse dni v tednu. Njihov način življenja je povsem drugačen in to zdaj naša podjetja uvajajo kot nov poslovni model. Naši delodajalci so zavohali poceni delovno silo in zato jim ni treba višati plač," je dejala Mateja Gerečnik. 

Na inšpektoratu za delo nezadovoljni z ravnjo spoštovanja predpisov

Inšpektorji vseh treh inšpekcij, ki delujejo v okviru Inšpektorata RS za delo, so lani opravili 12.928 inšpekcijskih pregledov in ugotovili 24.363 kršitev. "Kljub nekoliko manj ugotovljenim kršitvam z ravnjo spoštovanja predpisov še ne moremo biti zadovoljni," je ugotovitve komentiral glavni inšpektor Jadranko Grlić.

Inšpektorji za delo so v letu 2018 na področju nadzora delovnih razmerij opravili 6.879 nadzorov, na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu 5.842 ter na področju socialne inšpekcije 207 nadzorov. Raziskali so tudi 89 nezgod pri delu.

Ob tem so ugotovili 24.363 različnih kršitev in na podlagi tega izdali 10.481 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter podali 35 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja in kazenskih ovadb. Izrekli so za 3,83 milijona evrov glob. Izdali so tudi 530 dovoljenj za delo otrok in dali 18 soglasij glede izključitve posebnega varstva v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

Inšpektorat je lani prejel 6.384 prijav, kar je nekaj manj kot v letu prej. Opozorili so tudi, da se je število poslovnih subjektov v državi lani povečalo za več kot 44.000, medtem ko število zaposlenih inšpektorjev kljub kadrovskim okrepitvam v preteklem letu temu ne sledi. Leta 2008 je bilo zaposlenih 87 inšpektorjev, konec lanskega leta pa poleg vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja še 81. (STA)

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin