Klemen Štavbar je pastoralni asistent v vojaški bazi Villagio Italia. Je steber in zaupnik, na katerega se vojaki na mirovni misiji na Kosovu lahko obrnejo tako rekoč ob slehernem delu dneva.
Čeprav nas je ob obisku edine cerkve v oporišču Villagio Italia Klemen Štavbar sprejel v vojaški uniformi, pa je njegova delovna obleka liturgično oblačilo. "Na terenu sem oblečen v vojaško uniformo, orožja ne nosim," je pojasnil ob našem prihodu v intimo božično okrašene cerkve z jaslicami pred oltarjem.
Klemen Štavbar je med študijem teologije končal prostovoljno služenje vojaškega roka in se po študiju zaposlil v vojaškem vikariatu. Na vojaški misiji na Kosovu kot laični duhovnik opravlja delo pastoralnega asistenta, kar pomeni, da je odgovoren za duhovno oskrbo vojakov, opravlja mašna bogoslužja, ne more pa izvajati spovedi in podeljevati zakramentov, kot sta na primer krst in birma. Pastoralni asistent na misijo pride in odide skupaj s kontingentom vojakov. "Vmesna menjava duhovnikov se ni izkazala kot dobra praksa," ugotavlja 31-letni Štavbar. "Ljudje se te navadijo."
Vernost ni iz trenutka v trenutek spreminjajoča se stvar
"Vernost načelno ni iz trenutka v trenutek spreminjajoča se stvar. Tisti, ki so redni ali občasni obiskovalci obredov, so to tudi že doma," pravi, a vseeno ga preseneča, da ga obiskujejo tudi vojaki, ki sicer niso verni. "Prihajajo, ker jim odgovarja malo miru in kakšna pozitivna spodbuda."
Življenje se (lahko) obrne na glavo
Klemen Štavbar je tokrat na misiji že drugič. Delo na Kosovu mu pomeni nov izziv, izkušnjo in nadgradnjo dela doma, kjer službuje v 76. logističnem bataljonu v Slovenski Bistrici. "Z moje perspektive je izjemnega pomena, da si v stiku s pripadniki drugih vojsk. Vse to ti širi obzorja, marsikatero stvar vidiš v novi luči. Slabost misije pa je vsekakor ločenost od doma, ki ni samo šestmesečna, ampak se s pripravami na misijo začne že veliko prej. Marsikomu se življenje med misijo ali po njej obrne na glavo."
Klemnov delovni dan se začne z jutranjo molitvijo, nedeljska jutra pa z mašo ob 9. uri. Bogoslužja se običajno udeleži okrog deset vojakov, za božič in druge večje verske praznike se jih zbere precej več. "Pri božični maši je bilo okrog 80 odstotkov vojakov, ki so bili v času obreda v bazi, drugi so se nam na praznovanju božiča pridružili pod šotorom," pravi. Vsak vojak lahko dobi vojaško Sveto pismo in Molitvenik, prilagojen vojakom, zato v njem ne manjka molitev za domovino, za častno izvrševanje dolžnosti, za tiste, ki si prizadevajo za mir, kot tudi molitve v stiskah in težavah, kot so molitev v finančni stiski, molitev za prenehanje preklinjanja in molitev v nelagodju pred poveljnikom, če naštejemo zgolj najzanimivejše.
"Svetujem jim same pozitivne stvari, polne optimizma"
Ob našem obisku tik po božiču je bil pastoralni asistent zaseden še bolj kot običajno. Prazniki preživeti daleč proč od domačih, dolgotrajnost misije (vojaki 24. kontingenta so trenutno na polovici misije) in napetost situacije na Kosovu, običajno na plano – hočeš nočeš – privabijo spomine. Takšne in drugačne. "Nekje mora nekaj počiti," je prepričan. "Dlje ko misija traja, pogosteje se vojaki in častniki obračajo name ali na psihologa. Pojavljajo se težave na misiji in v družinskem življenju," pravi. "Kritično" obdobje je tudi dopust, ki vojakom namesto olajšanja prinaša nove ali odpira stare rane. "Vojaki gredo na dopust in doma odkrijejo, da stanje ni takšno, kot je bilo ob njihovem odhodu. In to jih boli." Vojaki iščejo pomoč in pozornost na različne načine. "Nekateri prihajajo k meni redno, potožijo se vsakokrat, ko me zagledajo, drugi težave zadržijo zase. Svetujem jim same pozitivne stvari, polne optimizma," pravi.
Komunikacija s "tazgornim Šefom"
Kraj zaupnega pogovora je odvisen od vsakega posameznika posebej. "Nekaterim je bolj pri srcu pogovor ob kavi, ko za mirnejše živce ob tem pokadijo kakšen cigaret, spet drugi so rajši na samem. Z njimi ponavadi odidem v cerkev ali pisarno. Bistveno pri vsem tem se mi zdi, da imajo vojaki na razpolago nekoga, ki mu lahko zaupajo svoje probleme, skrbi, pa tudi vesele dogodke, upe, odločitve in se obenem zavedajo, da vse to ostane zaupno." Sam za zdaj na obeh misijah ni imel večjih težav, če pa se te pojavijo, jih razrešuje tudi v komunikaciji, kot pravi, s "tazgornim Šefom".