Roblek: Stavka sodnikov nedvomno bo

Minister za javno upravo Gregor Virant je pojasnil, da je bila to njegova zadnja ponudba in pričakuje, da bo vlada stala za njim. Stavkovni odbor slovenskih sodnikov in minister tudi po današnjih pogajanjih nista dosegla dogovora, tako bodo sodniki med 9. in 11. junijem opozorilno stavkali. Vlada ne bo predlagala povišanje plačnih razredov za sodnike Po ministrovih besedah vlada ne bo predlagala spremembe zakona, ki bi pomenila povišanje plačnih razredov za sodnike. "Vztrajamo na tem, da se lahko plače sodnikov povišajo iz naslova delovne uspešnosti in povečanega obsega dela in da bi vnesli nekaj več fleksibilnosti pri plačevanju okrajnih in okrožnih sodnikov na začetku kariere," je dejal Virant.

"Stavkovne zahteve so jasne in temeljijo na odločbi ustavnega sodišča"

Kot je poudaril, je to očitno za stavkovni odbor sodnikov premalo. "Z moje strani je to zadnja ponudba," je pojasnil minister in napovedal, da bo z izidom pogajanj verjetno že v četrtek seznanil vlado. "Pričakujem, da bo vlada stala za mano," je poudaril Virant.

"Prejeli smo nekaj dodatnega, nekaj za zraven, kar pa se ne tiče stavkovnih zahtev," je pojasnila Roblekova. Ponovila je, da so stavkovne zahteve jasne in temeljijo na odločbi ustavnega sodišča, v kateri je ustavno sodišče jasno zapisalo, da je treba primerjati med seboj samo medsebojno primerljive funkcije, torej treh vej oblasti in ne nekih drugih javnih uslužbencev.

"Vztrajali bomo" Ker ponudbe, o kateri bi se lahko pogovarjali, ni bilo, in ker menijo, da se vlada ni imela namena pogajati v tej smeri, bodo slovenski sodniki po besedah Roblekove nedvomno opozorilno stavkali. "Z našimi stavkovnimi zahtevami ne mislimo prenehati, na njih bomo vztrajali," je dejala predsednica stavkovnega odbora.

Ali bodo sodniki še opravljali tisto drugo nesodniško delo?

Roblekova je napovedala, da bodo sodnikom predlagali, da bi že od 16. junija do izpolnitve zahtev izpolnjevali samo pričakovani obseg dela. Tistim, ki so sklenili pogodbe za dodatno delo, bodo predlagali, da jih prekličejo. Poleg tega pa bodo razmislili tudi o tem, ali bodo sodniki še opravljali tisto drugo nesodniško delo, ki je predpisano z zakonom. Po besedah Roblekove gre za druga opravila, ki so tesno povezana z državotvornostjo.

Virant sodnikom začetnikom ponudil 20-odstotne višje plače Virant je stavkovnemu odboru ponudil, da bi lahko sodnika začetnika ob imenovanju na okrajno oz. okrožno sodišče uvrstili ne v izhodiščni plačni razred, ki ga določa zakon, ampak do pet plačnih razredov, to je do 20 odstotkov višje. Na ta način bi po ministrovih besedah reševali tisti problem, ki ga sodniki najpogosteje izpostavljajo kot razlog za zahtevo po višjih plačah, to je pomanjkanje kandidatov za sodniška mesta ob razpisih na okrajnih in okrožnih sodiščih.

Roblekova meni, da Virant meša jabolka in hruške "Torej, s tem bi poskrbeli za to, da bi bile plače tistih, ki na novo prihajajo v sodni sistem bolj vabljive in da bi dobili boljše sodnike," je pojasnil Virant in dodal: "Tudi boljše kot jih imamo danes." Po mnenju Roblekove gre za mešanje jabolk in hrušk. "To je tako, kot če bi nekdo zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, ti pa mu ponudiš potrdilo o skupnem gospodinjstvu," je dejala.

Neto plača okrajnega sodnika začetnika je le okoli 1.100 evrov

Plače sodnikov s plačno reformo dosegajo od 2200 evrov za okrajnega sodnika začetnika do 4700 evrov za vrhovnega sodnika svetnika za najdaljšo delovno dobo brez upoštevanja delovne uspešnosti in povečanega obsega dela. Ob tem je Roblekova pojasnila, da so to bruto zneski, neto plača okrajnega sodnika začetnika je okoli 1100 evrov, predsednik vrhovnega sodišča pa prejema okoli 2600 evrov neto plače.

Virant meni, da so te plače primerljive z zdravniškimi Te plače so po Virantovih besedah v celoti primerljive z zdravniškimi plačami in so v vrhu sodne veje oblasti primerljive s plačami poslancev, ob ustrezni delovni uspešnosti pa lahko celo dosežejo plačo ministrov. "Po našem so ta razmerja popolnoma ustrezna in kar se tiče argumentov, sem prepričan, da so na naši strani," je dejal minister.

Virant: Sodniki bodo morali pogledati sodržavljanom v obraz Dodal je, da bodo morali sodniki v primeru stavke pogledati sodržavljanom v obraz in jim povedati zakaj stavkajo. "Dobro bi bilo, če bi šli sodniki malo med ljudi in jih povprašali, kaj si mislijo o njihovem delu in njihovih plačah, pa bodo potem mogoče malo bolj samokritični, kot so bili do zdaj," meni Virant.

Na strani sodnikov je ustavna odločba iz leta 2006

Predsednica stavkovnega odbora je prepričana, da sodniki lahko vsak trenutek pogledajo v oči vsakemu državljanu, ker sodijo po ustavi in zakonih in ne "kako bi bilo nekomu morda trenutno všeč". In prav zaradi varovanja sodniške neodvisnosti je po njenih besedah tako pomembno, da so sodniške plače določene v fiksnem znesku in da niso odvisne od produktivnosti, kar je jasno poudarila tudi ustavna odločba iz leta 2006.