Torek, 11. 6. 2019, 16.55
5 let, 6 mesecev
Reševanje čakalnih dob: Šabedru podpora koalicije, Levica svari pred privatizacijo zdravstva #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
1
Napoved ministra za zdravje Aleša Šabedra, da bo za krajšanje akutnih čakalnih dob verjetno treba izkoristiti vse vire na trgu, je med strankami doživela različne odzive. Medtem ko v koaliciji v tem vsaj za zdaj ne vidijo težav, če bo ukrep začasne narave, pa v Levici svarijo pred privatizacijo zdravstva. Šabeder bo ukrepe predstavil tudi opoziciji.
Zdravstveni minister Aleš Šabeder je na širšem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju v ponedeljek predstavil stanje v zdravstvenem sistemu ter ključne prioritete. Te se nanašajo na zakonodajo, kjer Šabeder opozarja na zakon o dolgotrajni oskrbi, upravljanje javnih zdravstvenih zavodov in skrajšanje čakalnih dob.
Pri najbolj akutnih dobah bo treba po ministrovih navedbah verjetno izkoristiti vse vire na trgu. Sicer pa je minister ukrepe za rešitev težav v zdravstvu že predstavil nekaterim poslanskim skupinam, druge pa ga še pričakujejo.
Levica opozarja pred privatizacijo zdravstva, LMŠ očitke zavrača
Premier Marjan Šarec je na novinarski konferenci po srečanju koalicije dejal, da se je treba odločiti, ali bomo zaupali ministru ali pa se bomo zapletli v politične debate. "Če hočemo imeti krajše čakalne dobe, je treba izkoristiti vse možnosti, vendar ne pod krinko trajne privatizacije," je posvaril Šarec.
Dolžnost države je, da za reševanje problema nedopustnih čakalnih dob aktivira vse možne vire, je poudaril vodja poslancev LMŠ Brane Golubović.
A prav pred to so v odzivu na Šabedrove napovedi danes posvarili v Levici, kjer se bodo sicer z ministrom sestali v sredo in zatem komentirali njegove predloge. Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je danes ugotavljal, da Levica večkrat pretirava. Po njegovih navedbah je namreč dolžnost države, da za reševanje vprašanja nedopustnih čakalnih dob aktivira vse mogoče vire.
Seveda je po njegovih navedbah na prvem mestu javna mreža, a če ta ni dovolj, je treba vključiti koncesionarje, po potrebi pa začasno tudi zasebnike, je poudaril Golubović. V tem ne vidi težav in prav tako zatrjuje, da ne gre za privatizacijo, temveč za urejanje razmer v zdravstvu.
Vlada bo začela likvidacijo inštituta za otroške srčne bolezni
Vlada bo po tem, ko je februarja sprejela odlok o prenehanju javnega zdravstvenega zavoda Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), začela likvidacijo inštituta. Predlog sklepa o začetku likvidacije, ki naj bi predvidoma trajala do julija 2020, naj bi obravnavala na četrtkovi seji. Z dnem, ko se bo začel likvidacijski postopek, bo po besedah ministra za zdravje Aleša Šabedra prenehalo tudi delovno razmerje zaposlenim. Po njegovih besedah bo začel teči odpovedni rok v skladu s pogodbami, delo pa bo prevzel likvidacijski upravitelj, je poročal Radio Slovenija.
V SD, SMC in DeSUS za zdaj zadovoljni s ponujenimi rešitvami
Da to ni povezano s privatizacijo, je poudaril tudi vodja poslancev SD Matjaž Han, ki opozarja, da je vprašanje čakalnih vrst na določenem segmentu dejstvo. Kot je dejal, je treba dati denar ter poskrbeti za organizacijo. Najprej je treba pri tej težavi po njegovih besedah "na polno" zaposliti javne zavode, zatem koncesionarje, in če to ne bo dovolj, naj se v to vključi še zasebnike, je dejal Han.
Tudi v SMC podpirajo Šabedrov predlog. Na ministrstvu je namreč minilo eno leto prostega teka, nič se ni dogajalo, Šabeder pa je razmeroma dobro poprijel za težave, ki jih mora urgentno rešiti, meni vodja poslancev SMC Igor Zorčič. Vključitev zasebnikov poleg javnih zavodov in koncesionarjev v skrajševanje čakalnih dob je ena od rešitev, se strinja vodja poslancev SMC.
Najprej je potrebno "na polno" zaposliti javne zavode, zatem koncesionarje, in če to ne bo dovolj, naj se v to vključi še zasebnike, je poudaril vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.
Tudi v DeSUS, kjer poleg čakalnih vrst izpostavljajo še zakon o dolgotrajni oskrbi, se strinjajo, da je treba za skrajševanje akutnih čakalnih dob uporabiti vse vire na trgu. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je na očitke, da gre za privatizacijo, odgovoril, da je to vprašanje odvisno od tolmačenja, kaj so koncesionarji. Po njegovem mnenju so sestavni del javnega zdravstva. Podobno kot drugi pa je poudaril, da je treba najprej izkoristiti zmogljivosti javnih zavodov.
SDS in NSi nista proti vključevanju zasebnikov
Šabeder bo sicer predlog svojih ukrepov predstavil tudi opozicijskim strankam. V SDS ga pričakujejo prihodnji teden, je dejala poslanka SDS Jelka Godec. Kaj je minister mislil z izjavo o koriščenju vseh virov na trgu pri skrajševanju čakalnih dob, Godčeva ne ve natančno, zato njegove predloge težko komentira. Ob tem je spomnila, da so se v SDS že večkrat zavzeli za to, da bi se na razpise za zdravstvene programe prijavljale tako javne kot zasebne institucije.
Poslanka SDS Jelka Godec je poudarila, da so se v SDS že večkrat zavzeli za to, da bi se na razpise za zdravstvene programe prijavljale tako javne kot zasebne institucije.
Tudi v NSi menijo, da je treba vzpostaviti takšen sistem, kjer ima vsak bolnik dostop do najbolj kakovostnih storitev v dopustnem času in pri najboljših izvajalcih. "Ne sme biti ključno, ali je ta izvajalec javni zavod ali zasebnik," je poudarila poslanka NSi Iva Dimic. V NSi se bodo z ministrom sestali predvidoma v začetku julija.
Godčeva zanikala očitke o protizakonitosti preiskovalne komisije o otroški kardiologiji
Predsednica parlamentarne preiskovalne komisije o otroški kardiologiji Jelka Godec (SDS) je danes zanikala očitke, ki so se pojavili v medijih, da komisija presega pristojnosti državnega zbora in krši določila ustave. Izrazila je prepričanje v javni interes, da se zgodba o otroški kardiologiji razjasni in da se preveri politična odgovornost.
Preiskovalna komisija državnega zbora o ugotavljanju odgovornosti na programu otroške kardiologije in področju nabav medicinske opreme ni protizakonita ali protiustavna, je poudarila Godčeva in zanikala, da je komisija prejela zdravstvene kartoteke otrok in s tem presegla pristojnosti.
1