Ponedeljek, 8. 7. 2024, 8.10
5 mesecev, 2 tedna
Raziskava EIB: Slovenija med prvimi petimi državami EU po poznavanju posledic podnebnih sprememb
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,33
Vpliv podnebnih sprememb na migracije oziroma prisilno razseljevanje po svetu je jasen več kot dvema tretjinama (70 odstotkov) slovenskih anketirancev.
Večina Slovencev (56 odstotkov), ki so sodelovali v raziskavi EIB, je izbrala pravilno opredelitev podnebnih sprememb (Spreminjanje svetovnih podnebnih vzorcev v dolgem obdobju), a je to najnižji delež pravilnih odgovorov v Evropski uniji (kjer znaša povprečje 71 odstotkov ali 15 odstotnih točk več). Obenem pa zgolj osem odstotkov Slovencev meni, da so podnebne spremembe prevara.
Več kot tri četrtine Slovencev (77 odstotkov) se zaveda, da so glavni vzrok podnebnih sprememb človekove dejavnosti, kot so krčenje gozdov, kmetijstvo, industrija in promet, razkriva raziskava Evropske investicijske banke (EIB). Po drugi strani pa jih preostala četrtina meni, da so vzroki podnebnih sprememb drugje (v ekstremnih naravnih pojavih, kot so vulkanski izbruhi in vročinski valovi (14 odstotkov), oziroma v ozonski luknji (9 odstotkov)).
Na vprašanje, katere tri države izpustijo največ toplogrednih plinov, je večina Slovencev (76 odstotkov) pravilno izbrala Združene države Amerike, Kitajsko in Indijo.
Ključne ugotovitve raziskave Evropske investicijske banke
- V preskusu znanja o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb ter rešitvah zanje so slovenski anketiranci dosegli oceno 6,44/10 in se tako uvrstili nekoliko nad povprečje EU, ki znaša 6,37/10. Na lestvici vodi Finska (7,22/10), sledita pa ji Luksemburg (7,19/10) in Švedska (6,96/10).
- Splošne vrzeli v znanju: Slovenci se zavedajo vzrokov in posledic podnebnih sprememb, a bi lahko izboljšali svoje znanje glede rešitev zanje. Kot v večini držav EU tudi v Sloveniji velik delež anketirancev ni vedel, da lahko znižanje najvišje dovoljene hitrosti na cestah (83 %) ali boljša izolacija stavb (63 %) pomagata v boju proti podnebnim spremembam.
Ozaveščenost glede posledic podnebnih sprememb
86 odstotkov Slovencev (4 odstotne točke več od povprečja EU) ve, da podnebne spremembe negativno vplivajo na zdravje ljudi (privedejo lahko na primer do povečanja izpustov onesnaževal zraka, kot so prizemni ozon in trdni delci). 87 odstotkov jih je pravilno navedlo, da podnebne spremembe povečujejo svetovno lakoto, saj so donosi pridelkov zaradi ekstremnega vremena revnejši.
Glede vpliva podnebnih sprememb na morsko gladino je 80 odstotkov Slovencev (9 odstotnih točk več od povprečja EU) pravilno odgovorilo, da se morska gladina po svetu zvišuje, le petina (20 odstotkov) pa je izbrala napačen odgovor: natančneje, osem odstotkov jih meni, da se morska gladina znižuje, 12 odstotkov pa, da podnebne spremembe nimajo posebnega vpliva na morsko gladino.
Vpliv podnebnih sprememb na migracije oziroma prisilno razseljevanje po svetu je jasen več kot dvema tretjinama (70 odstotkov) slovenskih anketirancev.
Šesta raziskava Evropske investicijske banke o podnebju se je osredotočila na poznavanje ljudi o podnebnih izzivih s treh ključnih vidikov: opredelitve in vzroki, posledice ter rešitve. Anketiranci so odgovarjali na 12 vprašanj, njihovo znanje pa se je ocenjevalo na lestvici od 0 do 10, pri čemer je 10 najvišja ocena. Raziskava je zajela 30 tisoč anketirancev v več kot 35 državah, od držav članic EU do Združenega Kraljestva, Združenih držav Amerike, Kitajske, Japonske, Indije in Kanade.
Mešano znanje o boju proti podnebnim spremembam
Večina Slovencev (72 odstotkov) ve, da lahko uporaba izdelkov, ki jih je mogoče reciklirati, pripomore k blažitvi podnebnih sprememb. 68 odstotkov jih je tudi pravilno navedlo, da je uporaba javnega prevoza namesto avtomobila korak v pravo smer.
Vendar samo tretjina (37 odstotkov ali 7 odstotnih točk manj od povprečja EU) ve, da pomaga tudi boljša izolacija stavb.
Manj kot polovica anketirancev (47 odstotkov) meni, da se lahko proti podnebnim spremembam borijo tudi z manj pogostim kupovanjem novih oblačil.
Le 17 odstotkov (ali 9 odstotnih točk manj od povprečja EU) anketirancev meni, da bi pomagalo tudi znižanje najvišje dovoljene hitrosti na cestah.
Večina Slovencev se ne zaveda velikih izpustov CO2, ki so povezani z uporabo digitalnih tehnologij: samo osem odstotkov jih ve, da lahko z manj gledanja posnetkov prek spleta pripomorejo k blažitvi podnebnih sprememb.
Polovica (51 odstotkov) jih je pravilno izbrala opredelitev posameznikovega ogljičnega odtisa kot skupno količino toplogrednih plinov, ki jih oseba izpusti v enem letu.
